Papež: Bog ne gleda, kaj ali koliko delaš, ampak koliko rasteš v ljubezni do Njega
Vatican News
»Dober dan vsem! Prišle ste v Rim v tem svetem letu, da bi živele trenutek srečanja z Gospodom, kar vas je, kot vidim, napolnilo z veseljem. Sveti Tomaž Villanovski v komentarju Samogovorov svetega Avguština pojasni izvor te sreče: "Ti [Gospod] nisi ena stvar in plačilo druga stvar, ampak si ti sam neizmerno plačilo« (Opera omnia, II, 89).
Da bi srečali Gospoda v življenju, za katerega smo se odločili z velikim veseljem, moramo, tako kot romarji, prehoditi pot. Res je, da obstaja veliko poti, vendar pa se vse zreducirajo na dve: usmiljenje in resnica (prim. Ps 25,10). Po teh dveh poteh hodimo Gospodu naproti, tedaj ko služimo kot Marta v delih usmiljenja ali tedaj ko kakor Marija počivamo pri Jezusovih nogah, da bi premišljevali o resnici (prim. Lk 10, 38-41), (prim. Ibidem, VIII/2-3, 77).
Sveti škof iz Valencije nas uči, da je to pot, ki nam jo kažeta evangelij in apostol Pavel, pot ljubezni: "O, čudovita pot ljubezni! – pravi svetnik – Ali je kaj lažjega, kaj prijetnejšega od ljubezni? […] Pot ljubezni je torej lahka, tako do Boga kot do bližnjega! Kako lahka je ta pot! Kako lepa in prijetna je pot!" Vsi, ki so dosegli cilj, "so to storili po tej poti" (Ibidem, II, 247).
Te ljubezni ne dosežemo z naporom, ampak jo prejmemo kot dar. Sveti Tomaž nam pravi: "Ne glede na to, koliko stvari bi ti lahko Bog dal, če ti ne podari svoje ljubezni, ti je odrekel samega sebe" (Ibidem, VI, 487). Naša pot se torej začne v srcu: "Bog namreč ne gleda, kaj ali koliko delaš, ampak koliko rasteš v želji in ljubezni do Njega, kajti čeprav je res, da bo vsak sojen po svojih delih, je vrednost del v ljubezni srca" (Ibidem, VI, 487). Poleg tega, če ni ognja ljubezni, napori izgubijo pomen in postanejo "breme za dušo", toda "kjer je ljubezen, ni bolečine" (Ibidem, II, 63).
Drage sestre, prosimo za materinsko varstvo naše Matere dobrega sveta in posredovanje svetega Tomaža iz Villanove, ki je tako ljubil misijon v Ameriki (prim. Ibidem, III, 411), da bomo pot popolnosti prehodili s potrpežljivostjo in pogumnim duhom ter dosegli cilj (prim. Ibidem, VII, 331).«
