Papež tiskovnim agencijam: Svet potrebuje svobodne, natančne in objektivne informacije

Papež Leon XIV. je označil za paradoks to, da se agencije za informiranje in komuniciranje v dobi komunikacije soočajo s krizo in da so tudi sami uporabniki informacij v krizi, saj pogosto »zamenjujejo lažno za resnično, pristno za ponarejeno«. »Vendar pa nihče danes ne vi smel reči “nisem vedel”. Zato vas spodbujam pri vašem tako pomembnem delu in spodbujam tudi srečanja združenja, ki vam omogočajo skupno razmišljanje.«

Informacije so javno dobro, ki ga je treba varovati

Sveti oče je zatrdil, da so informacije »javno dobro, ki bi ga morali vsi varovati«. Kar je zares konstruktivno, je po njegovih besedah »zavezništvo med državljani in novinarji v znamenju prizadevanja za etično in civilno odgovornost«. »Ena od oblik aktivnega državljanstva je spoštovanje in podpora delavcev in agencij, ki pri svojem delu izkazujejo resnost in resnično svobodo. Tako se ustvari ugoden krog, ki koristi družbenemu telesu,« je dejal Leon XIV..

Izpostavil je, da nekateri poročevalci vsak dan osebno tvegajo, da bi ljudje lahko izvedeli, kakšno je stanje. »V času, kot je naš, poln nasilnih in razširjenih konfliktov, jih na bojnem polju pade veliko: žrtve vojn in vojne ideologije, ki bi hotela novinarjem preprečiti, da bi bili navzoči. Ne smemo jih pozabiti! Če danes vemo, kaj se je zgodilo v Gazi, v Ukrajini in na drugih območjih, okrvavljenih z bombami, to v veliki meri dolgujemo njim. Ta skrajna pričevanja so vrh vsakodnevnega truda mnogih, ki delajo, da informacije ne bi bile onesnažene z drugimi nameni, nasprotnimi resnici in dostojanstvu človeka.«

Braniti in zagotavljati svobodno informiranje

Papež Leon XIV. je spomnil na svoje prvo srečanje z novinarji, takoj po izvolitvi, ko je pozval k osvoboditvi novinarjev, ki so po krivici preganjani in zaprti zaradi svojega dela. »Danes ponovno poudarjam ta poziv. Delo novinarja ne sme biti nikoli obravnavano kot zločin, ampak kot pravica, ki jo je treba zaščititi. Svobodno informiranje je steber, ki podpira zgradbo naših družb in zato smo poklicani, da ga branimo in zagotavljamo.«

Komunikacijo osvoboditi onesnaženosti, nepoštenosti, degradacije

Papež Frančišek je udeležencem jubileja sveta komunikacije januarja letos dejal, da »potrebujemo pogumne podjetnike, pogumne računalniške inženirje, da se lepota komunikacije ne bi pokvarila«. Kot je dodal Leon XIV.: »Komunikacijo je namreč treba osvoboditi kognitivne onesnaženosti, ki jo kvari, nepoštene konkurence in degradacije tako imenovanega klikbajta. Tiskovne agencije so v prvi vrsti poklicane, da v sedanjem komunikacijskem kontekstu delujejo v skladu z načeli – ki žal niso vedno sprejeta –, ki združujejo ekonomsko trajnostnost podjetja z zaščito pravice do pravilnih in pluralnih informacij.«

»Novinarji tiskovnih agencij so poklicani biti prvi na terenu, prvi, ki poročajo o novicah. To še posebej velja v dobi neprekinjenega prenosa v živo in vse bolj razširjene digitalizacije medijev. Kdor dela za agencijo, mora, kot dobro veste, pisati hitro, pod pritiskom, tudi v zelo zapletenih in dramatičnih situacijah. Zato je vaša služba še toliko bolj dragocena in mora biti protistrup za širjenje informacijskih “smeti”; zato zahteva usposobljenost, pogum in etični čut.«

»Nismo namenjeni živeti v svetu, kjer resnice ni več mogoče ločiti od izmišljotine. V zvezi s tem si moramo zastaviti pomembna vprašanja. Algoritmi ustvarjajo vsebine in podatke v obsegu in s hitrostjo, ki ju doslej še nismo videli. Toda kdo jih upravlja? Umetna inteligenca spreminja način, kako se informiramo in komuniciramo, toda kdo jo vodi in za kakšne namene? Paziti moramo, da tehnologija ne bi nadomestila človeka in da informacije in algoritmi, ki jo danes upravljajo, ne bi ostali v rokah peščice ljudi.«

Odgovornost, kakovost in objektivnost

»Svet potrebuje svobodne, natančne in objektivne informacije,« pri čemer je papež spomnil na opozorilo Hannah Arendt, ki je menila, da »idealni podanik totalitarnega režima ni prepričani nacist ali prepričani komunist, ampak oseba, za katero ni več razlike med resničnostjo in fikcijo, med resničnim in lažnim« (H. Arendt, Izvori totalitarizma).

»S svojim potrpežljivim in natančnim delom lahko postanete prepreka tistim, ki s starodavno umetnostjo laži skušajo ustvariti nasprotja, da bi z ločevanjem začeli ukazovati; lahko postanete branik civilizacije pred živim peskom približkov in post-resnice. Ekonomija komunikacije ne more in ne sme ločiti svoje usode od delitve resnice. Transparentnost virov in lastništva, odgovornost, kakovost in objektivnost so ključnega pomena za to, da državljanom vrnemo njihovo vlogo protagonistov sistema in jih prepričamo, da zahtevajo informacije, ki so tega imena vredne. Prosim vas: nikoli ne izdajte svoje verodostojnosti! Naj vas podpira Božji Duh, ki je resnica in moč ter vliva krotkost in pogum.«