Papež: Trumpov načrt za Gazo je realističen, upajmo, da ga bo Hamas sprejel
Gabriella Ceraso – Castel Gandolfo
Papež je v torek zvečer, 30. septembra, ponovno odgovarjal na vprašanja novinarjev, ki so ga čakali pred vrati Vile Barberini, kot že skoraj mesec vsak torek zvečer. »Upamo, da ga bodo sprejeli; zaenkrat se zdi realističen predlog«, pravi Leon XIV. o načrtu za mir v Gazi v dvajsetih točkah, ki ga je Beli hiši predstavil ameriški predsednik Donald Trump z odobritvijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Premirje in izpustitev talcev sta pomembna, dodaja: »Obstajajo zelo zanimivi elementi«. In ponovno poudarja: »Upamo, da ga bo Hamas sprejel v določenem roku.«
Spoštovanje ljudi
Glede vprašanja flotilje, ki se približuje Gazi, da bi dostavila humanitarno pomoč, glede katerega še vedno vladajo napetosti, papež poudarja, kako izjemno težke so razmere, saj, kot pojasnjuje, »obstaja jasna želja po odzivu na resnično humanitarno krizo«. Papeževo upanje je, da »ne bo nasilja in da bodo ljudje spoštovani«.
Prizadevati si moramo za mir
Nato je prišlo na vrsto vprašanje sestanka, ki ga je sklical ameriški obrambni minister Pete Hegseth, na katerem so bili vsi generali v bojni opremi, celo pripravljeni uporabiti jedrsko orožje. »Ta način govora,« komentira papež, »je zaskrbljujoč«, ker kaže, kako napetosti vsakič znova naraščajo. Glede odločitve ameriškega predsednika Trumpa, da spremeni ime ministrstva iz »obrambnega« v »vojno«, Leon XIV. pripomni: »Upajmo, da je to le način govora«; zagotovo označuje slog vladanja, ki »uporablja silo za izvajanje pritiska. Upajmo, da bo delovalo in da ne bo vojne. Delati moramo za mir.«
Brez vmešavanja v vatikanski proces
Ko so papeža prosili za mnenje o vatikanskem procesu, ki je v teku, glede upravljanja sredstev Svetega sedeža, ni podrobneje pojasnil, je pa pojasnil, da se mora »sojenje nadaljevati« in da »se ne namerava vmešavati«. Sodnikom in odvetnikom obrambe je prepustil, da sprejmejo odločitev.
Pogled na cerkveni nauk
V angleščini je sledilo vprašanje papežu, kaj meni o podelitvi nagrade kardinala Blaisa Cupicha, nadškofa metropolita Chicaga Dicku Durbinu, demokratskemu senatorju, ki podpira splav. »Nisem dobro obveščen o tem konkretnem primeru. Mislim,« je izjavil Leon XIV., »da je zelo pomembno pogledati celotno delo, ki ga je senator opravil v, če se ne motim, 40 letih delovanja v senatu Združenih držav.« Papež je izjavil, da razume težave in napetosti, vendar da je »pomembno pogledati številna vprašanja, ki so povezana s cerkvenim naukom«. Poudaril je, da izjava »sem proti splavu«, a »za smrtno kazen«, ni resnično za življenje, tako kot tudi ni »strinjanje z nehumanim ravnanjem s priseljenci v Združenih državah«.
»To so zelo zapletena vprašanja,« pravi papež. »Ne vem, ali kdo pozna vso resnico o njih, vendar bi najprej prosil, da bi bilo večje medsebojno spoštovanje in da bi skupaj, tako kot ljudje – v tem primeru kot ameriški državljani ali državljani zvezne države Illinois – kot katoličani, poskušali reči: 'Resnično moramo natančno preučiti vsa ta etična vprašanja in najti pot naprej kot Cerkev'. Nauk Cerkve o vsakem od teh vprašanj je zelo jasen.«
Vrnitev v Vatikan
Papež je tako torek, 30. septembra, okoli 20.30 z avtomobilom zapustil Castel Gandolfo, kamor je prispel v ponedeljek, 29. septembra, zvečer in kamor se bo vrnil v sredo popoldne po splošni avdienci, ko se bo v centru Gibanja fokolarov Mariapolis srečal z več kot 400 verskimi voditelji, povabljenimi na mednarodni dogodek »Gojitev upanja za podnebno pravičnost«. Ob deseti obletnici okrožnice papeža Frančiška Laudato si' bo papež Leon vodil »Praznovanje upanja« v navzočnosti podnebnih strokovnjakov, predstavnikov civilne družbe in institucij z vsega sveta.
