Sveti oče Leon XIV. duhovnikom: Svoje srce posvetite Kristusovemu Srcu

Sveti oče je spomnil na začetke kolegija. Papeža Leona XIII. je spodbudilo duhovno dobro, ki so ga za svoje škofije videli portugalski škofje v formaciji svojih duhovnikov v Rimu. Pri ustanovitvi so imeli pomembno vlogo plemiči okraja São João da Pesqueira. »Ko pogledamo nazaj in pomislimo na ustanovitev vašega kolegija,« je dejal papež, »vidimo, kako so bili duhovniki in laiki skupaj povezani na isti poti, zavzeti v prizadevanju za iste cilje, da bi lahko bolje podpirali oznanjevanje evangelija.«

»Cerkev, ki je vedno usmerjena v svoje poslanstvo in je danes poklicana okrepiti svoj sinodalni slog, z veseljem ohranja te cerkvene izkušnje kot zaklad in duhovno dediščino ter v njih najde spodbudo za rast v občestvu. Ko za človeški napredek in Božjo slavo, prisluhnemo drug drugemu in spoštujemo to, kar Sveti Duh daje vsakemu verniku, z večjo jasnino in zaupanjem razločujemo znamenja časov ter skupaj gradimo Kristusovo kraljestvo. Biti v Rimu, da bi poglobili študij teologije ter človeških in družbenih znanosti, pomeni uriti se v umetnosti poslušanja, ki je tako pomembno za edinost med nami, Gospodovimi učenci.«

Živeti univerzalnost Cerkve

Papež je izpostavil, da je kolegij bil ustanovljen v času jubileja 1900, zato je v nadaljevanju govora razmišljal o dveh razsežnostih: univerzalni razsežnosti Cerkve in razsežnosti božjega usmiljenja.

»Jubileji nam omogočijo, da smo priča prihodu mnogih romarjev in s tem poglobimo svoje razumevanje univerzalnosti Cerkve, ki jo v tem mestu doživljate na različne načine, tako z medsebojno podelitvijo lepote svojih kultur kot s pričevanjem o bogastvu lokalnih Cerkva in pastoralni izkušnji, ki jo prinašate s seboj. Živeti vse to je Gospodov dar in najboljši način, da se mu zahvalimo, je, da brez strahu vstopimo v vitalnost te izmenjave in prispevamo k polikromiji edinosti in polifoniji občestva.«

Posvetitev Srcu Jezusovemu

Jubilejna leta so prav tako priložnost, da se koreniteje zavedamo daru usmiljenja, ki prihaja iz Kristusovega Srca. Prav Presveto Srce Jezusovo je od vsega začetka značilno za portugalski kolegij. Njemu so se posvetili prvi študenti, pri čemer je papež zbrane spodbudil, naj s to posvetitvijo tudi nadaljujejo.

»Še naprej izročajte svoja življenja Gospodovemu Srcu, vedno bolj se mu približujte in se od Njega učite usmiljenja!« je spodbudil Leon XIV. in dodal: »Kolegij, ki je posvečen Kristusovemu Srcu, je šola Božjega usmiljenja, v kateri učenci posnemajo ljubljenega učenca (prim. Jn 13,25), prisluhnejo utripanju Božje ljubezni in tako postanejo resnični teologi. Duhovnik, ne glede na poslanstvo, ki mu je zaupano, v Njem najde vedno priložnost, da sebe oblikuje v skladu z Dobrim pastirjem: ne potrebuje le mesenega srca, človeškega in modrega srca, ampak tudi srce, kot je Jezusovo, vedno združeno z Očetom, goreče za Cerkev in polno sočutja.«

Prosite za srce, ki bo sposobno ljubiti Cerkev

Papež je spodbudil, naj se po napornih študijskih obveznostih ustavijo v Gospodovi navzočnosti, da bodo tako v Njem našli tolažbo in gradili edinost življenja. »Vedno ga prosite za srce, ki bo sposobno ljubiti Cerkev, tako kot jo ljubi On, ki je »dal zanjo samega sebe« (prim. Ef 5,25); prinašajte mu svoje škofe in svoje škofijske skupnosti in že sedaj molite za vernike, ki jim boste pozneje služili v svojih državah. Tesno se oklenite Gospoda Jezusa v poslušanju njegove besede, v obhajanju zakramentov, zlasti evharistije, v adoraciji, v duhovnem razločevanju in v medsebojni bratski dobroti.«

Ustvariti domačnost doma

Papež je zbrane pri avdienci spodbudil, naj si med svojim bivanjem v Rimu ustvarijo tudi »dom«, domače okolje, kjer se bodo ob koncu dneva počutili kot doma. Navedel je besede svetega Pavla VI., namenjene gojencem Kolegija svetega Petra leta 1970: »Kaj je ta dom? Kako lahko opredelimo ta kolegij? Morda ni enostavno odgovoriti. Ni hotel, kamor prihajajo in odhajajo tujci; ni navaden penzion, kjer človek najde prenočišče za druge namene […] Je nekaj bolj intimnega in osebnega. Je kolegij, ki si prizadeva ustvariti kolegialnost, torej občestvo, prijateljstvo, povezanost duš, ki se je tukaj začela in se nadaljuje v edinosti; in ki se je bo nato spominjalo in podoživljalo v prihodnjih letih, ko boste razkropljeni po vsem svetu, v katoliškosti.«

»Zgradite torej kolegialni dom, ki bo tudi prijeten, kot to mora biti Cerkev,« je dejal Leon XIV. in dodal, da je to zapisano tudi v zgodovini kolegija, ki je dobil imel »Dom življenja«, ker je med drugo svetovno vojno sprejemal Jude. »Ta naziv je obenem tudi dediščina in odgovornost vašega vsakodnevnega oblikovanja bratstva.«

Bližina duhovnega materinstva

Pri tem naj med seboj sodelujejo s podporo rektorja in duhovnih očetov. Papež je izpostavil tudi dragoceno prisotnost sester frančiškank Marije Zmage, ki pomagajo v kolegiju, ter se jim zahvalil za molitveno podporo duhovnikov in materinsko držo: »Nihče ne more nadomestiti bližine duhovnega materinstva, ki ga ponujate in izpopolnjujete že petdeset let: čeprav je diskretno, ni skrito pred Bogom.«

Sveti oče je govor sklenil s prošnjo za molitev: »V tem mesecu z molitvijo rožnega venca prosite za priprošnjo Fatimske Matere Božje zame, za Cerkev in za mir.«