Sveti oče pavlinkam: Pustite se voditi Duhu in prisluhnite človeštvu
Kapitelj, ki se je začel že 7. septembra, sovpada s 100. obletnico ustanovitve kongregacije Hčera svetega Pavla, ki se posveča evangelizaciji prek sredstev družbenega obveščanja. Udeleženke prihajajo z vseh petih celin, kar po papeževih besedah izraža vesoljnost Cerkve. »Vaše poslanstvo, razširjeno v mnogih državah po svetu, in pričevanje, ki ga dajete v najrazličnejših okoljih, potrjujeta tudi to, kar je Sveti Duh že storil,« pri čemer je izpostavil »preroške slutnje ustanovitelja blaženega Giacoma Alberioneja«, ki jih je »neustrašno uresničila soustanoviteljica, častitljiva Tecla Merlo«.
Prenoviti in okrepiti apostolat
»Oznanjati in širiti Božjo besedo, življenje posvetiti evangeliju s hojo za Jezusom Učiteljem ter iskati poti, orodja in jezike, da bi vsi lahko spoznali Gospoda in mu sledili: to je bistvo vašega apostolata. Pred izzivi našega časa ga je treba prenoviti in okrepiti, da bo evangeljska gorečnost, ki vas spodbuja, lahko našla svoj najboljši izraz.«
Tema kapitlja »Spodbujene z Duhom poslušamo današnje človeštvo in sporočamo evangelij upanja« zato ni naključna. »Če oznanjevanje evangelija ostane v središču poslanstva, potem ne gre za komuniciranje splošnih informacij ali abstraktnih resnic, ampak za to, da vstopate v konkretno zgodovino, sprejemate vprašanja in negotovosti, ki jih zbuja realno življenje, ter govorite jezike moških in žensk našega časa,« je dejal papež in zatem pavlinkam ponudil razmislek o dveh pomembnih držah, ki ju naj živijo s prenovljenim navdušenjem: gledati kvišku in potopiti se v konkretnost.
Gledati kvišku, protagonist je Duh
Pavlinke naj gledajo kvišku, da jih bo lahko spodbujal Sveti Duh. »Vaša poklicanost in vaše poslanstvo prihajata od Gospoda, tega ne pozabimo,« je izpostavil Leon XIV.. »Zato nas osebno prizadevanje, karizme, gorečnost apostolata in orodja, ki jih uporabljamo, ne smejo nikoli zapeljati v iluzijo in domišljavost samozadostnosti. Duh je protagonist poslanstva, Duh nas žene naprej, pomnožuje naše sposobnosti, nas krepča v naporih, ogreva naša srca, ko se veselje evangelija ohladi, osvetljuje naše korake in nam daje ustvarjalne slutnje, da bi zmogli odpreti nove poti za sporočanje vere.«
Potopiti se in prisluhniti človeštvu
Druga drža, ki jo je papež predlagal pavlinkam, je, da se potopijo v situacije. Pogled, dvignjen v višave, ni beg, ampak jim mora pomagati, da bodo imele »enako ponižnost kot Kristus, ki se je izničil, postal naše meso, se ponižal, da bi vstopil v globine ranjenega človeštva in mu prinesel Očetovo ljubezen«. »Tako ste tudi ve, spodbujene z Duhom, poklicane, da se potopite v zgodovino, prav v poslušanje današnjega človeštva; gre za to, da živite v sedanji kulturi in se utelesite v resničnem življenju ljudi, ki jih srečujete. Vaša prisotnost, oznanjanje Besede, sredstva, ki jih uporabljate – zlasti založništvo, ki se mu zelo skrbno posvečate –, vse to mora biti gostoljubno naročje za trpljenje in upanje žensk in moških, h katerim ste poslane.«
Razmislek o ohranjanju karizme
Papež je izpostavil dragocenost njihovega služenja, ki ga nudijo svetu in Cerkvi z delom v založništvu in digitalnem svetu, z vodenjem knjigarn, z radijskimi in televizijskimi projekti. »Vem, da so prizadevanja za izvajanje teh številnih dejavnosti včasih težka, predvsem zato, ker današnje zapletene razmere zahtevajo visokokakovostno strokovno usposobljenost, ki pa se žal včasih srečuje z dejstvom, da so osebne in materialne zmogljivosti omejene. Toda ne smemo izgubiti poguma! Zato vas vabim, da razmislite, kako ohraniti karizmo živo, čeprav bi to zahtevalo pogumne in zahtevne odločitve. Potrebno je namreč skrbno razločevanje o delih, povezanih z apostolstvom, o tem, kako se izvajajo, in o nujnosti njihove prenove z uravnoteženo vizijo, ki bo znala združiti bogastvo pretekle zgodovine s sedanjimi viri in darovi vsake od vas v rodovitnem zavezništvu med različnimi generacijami.«
Apostolat in življenje v skupnosti sta povezana
Občestvo, ki ga bo ustvarila ta perspektiva, bo pavlinkam zagotovo pomagalo premagati nevarnost ločitve med življenjem in apostolatom, je zatrdil sveti oče. »Nastale ste namreč, da bi širile Božjo besedo, vendar pa je potrebno, da je ta komunikacija, ki se jo posreduje v pastoralnem okolju, tudi del skupnostnega življenja. Potrebna je pazljivost, da ne bi prišlo do ločitve med tem, kar oznanjamo, in našim vsakdanjim življenjem. Le tako boste zveste metodi celovitosti, ki jo je vaš ustanovitelj želel za vso pavlinsko družino: Pot, Resnica in Življenje, Um, Volja in Srce. Tako bo ta združevalni predlog, ki se zdi preroški v razdrobljenem svetu, dosleden in verodostojen.«
Vsem prinašajte upanje in ohranjajte veselje
Sveti oče je na koncu še spomnil na papeža Frančiška, ki je pavlinke spodbudil, naj se v tej kulturni in cerkveni zimi ne bojijo tvegati in nadaljevati svojo pot »s kontemplativnim pogledom, polnim sočutja do moških in žensk našega časa, lačnih blagovesti evangelija« (Govor, 4. oktober 2019). »Poglejte gorečnost svetega Pavla, njegovo neutrudno veselje ob oznanjevanju Kristusa, kljub težavam in preganjanjem (prim. 2 Kor 6,4-10). Pustite se voditi Duhu in prisluhnite človeštvu. Vsem, zlasti najšibkejšim, prinašajte upanje, ki prihaja od zgoraj in – kot je govoril don Alberione – ohranjajte veselje, ko v času in prostoru širite Božje delo.«
