"Sredi sveta, ki je v plamenih zaradi globalnega segrevanja kot tudi zaradi oboroženih konfliktov, bi morala ta konferenca postati znamenje upanja."

Papež

COP30. Sveti oče: »Če želiš gojiti mir, varuj stvarstvo«

Svetovne voditelje in predstavnike držav, ki so v brazilskem mestu Belem zbrani na 30. konferenci Združenih o podnebnih spremembah (COP30), je v preteklih dneh papeževem imenu nagovoril državni tajnik kardinal Pietro Parolin. Sveti oče poziva k nujnim ukrepom in »ekološkemu spreobrnjenju«, ki temelji na odgovornosti, pravičnosti in solidarnosti.

Vatican News

Papeževo sporočilo, ki ga je prebral državni tajnik, se začne z besedami: »Če želiš gojiti mir, varuj stvarstvo«. Sveti oče spomni, da obstaja jasna povezava med gradnjo miru in varovanjem stvarstva ter navedel besede papeža Benedikta XVI., ki je dejal, da bi iskanje miru »za vse ljudi dobre volje gotovo postalo lažje, če bi vsi priznali neločljivo povezanost med Bogom, ljudmi in vsem stvarstvom« (Papež Benedikt XVI., Poslanica za svetovni dan miru, 1. januar 2025).

Mir in stvarstvo sta medsebojno povezana

V nadaljevanju sporočila papež Leon XIV. opozori, da je svetovna pozornost pogosto usmerjena v vojne in konflikte, vendar pa je mir resno ogrožen tudi »zaradi pomanjkanja spoštovanja stvarstva, plenjenja naravnih virov in postopnega slabšanja kakovosti življenja zaradi podnebnih sprememb«. Ti izzivi po njegovih besedah »ogrožajo življenja vseh na tem planetu, zato terjajo mednarodno sodelovanje ter multilateralizem«, ki bo koheziven, usmerjen v prihodnost ter bo v središče postavil svetost življenja, dostojanstvo vsakega človeka in skupno dobro.

Moralna odgovornost

»Sredi sveta, ki je v plamenih zaradi globalnega segrevanja kot tudi zaradi oboroženih konfliktov, bi morala ta konferenca postati znamenje upanja,« zapiše sveti oče ter spomni na besede papeža Janeza Pavla II., ki je dejal, da je ekološka kriza »moralno vprašanje« in kot takšno zahteva obnovljen čut za solidarnost med narodi.
»Države morajo vedmo bolj deliti odgovornost ter spodbujati naravno in socialno okolje, ki je mirno in tudi zdravo,« nadaljuje papež Leon XIV. ter ponovno spomni, da so najrevnejši in najbolj ranljivi »prvi, ki trpijo zaradi uničujočih posledic podnebnih sprememb, krčenja gozdov in onesnaževanja«. Zato je skrb za stvarstvo »izraz človečnosti in solidarnosti«.

Od besed k dejanjem

Ob spominu na Pariški sporazum iz leta 2015 je sveti oče opozoril, da »pot do uresničitve ciljev, zastavljenih v tem sporazumu, ostaja dolga in zapletena«. Države je pozval, naj »pogumno pospešijo udejanjanje Pariškega sporazuma in Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja«.

Povabilo k ekološkemu spreobrnjenju

Ob deseti obletnici izida okrožnice Laudato si' pa je udeležence spomnil, da je podnebje »skupno dobro, ki pripada vsem in je namenjeno vsem«. Zaželel je, da bi vsi udeleženci COP30 »pogumno sprejeli to ekološko spreobrnjenje v mislih in dejanjih ter upoštevali človeški obraz podnebne krize«.

Nova finančna vizija

Papež Leon XIV. je nadaljeval s pozivom k »novi mednarodni finančni arhitekturi, usmerjeni v človeka«, ki bi vsem državam, zlasti »najrevnejšim in najbolj ranljivim za podnebne nesreče«, omogočila uresničevanje njihovega potenciala in zaščito dostojanstva njihovih državljanov. Po njegovih besedah bi morala takšna struktura priznati tudi »povezavo med ekološkim dolgom in zunanjim dolgom«.

Celostna ekologija

Nadalje je pozval k formaciji na področju celostne ekologije, ki posameznikom in skupnostim pomaga razumeti, kako vsakodnevne odločitve – osebne, družinske in politične – oblikujejo prihodnost človeštva.
Ob koncu sporočila, ki ga je prebral kardinal Parolin, je sveti oče voditelje v Belemu pozval, naj »varujejo in skrbijo za stvarstvo, ki nam ga je zaupal Bog, da bi gradili miren svet«.