Išči

Leon XIV.: Bodite romarji upanja tam, kjer primanjkujeta pravičnost in mir

Sveti oče Leon XIV. je zaposlene na papeških predstavništvih, ki so se zbrali v Rimu v okviru jubilejnega leta, spodbudil, naj so romarji upanja tam, kjer primanjkujeta pravičnost in mir. Njihova služba zahteva srce, ki gori za Boga in je odprto za ljudi. Z vsemi naj gojijo odnose in se upirajo skušnjavi, da bi se izolirali. V težavah naj utrdijo svojo duhovniško identiteto, moč pa črpajo iz zakramentov, bratskega občestva in nenehne poslušnosti Svetemu Duhu.

Brez oklevanja ste sledili glasu Učitelja

Papež je izrazil veselje nad srečanjem, ki je potekalo 17. novembra 2025 in na katerem sta bila prisotna tudi državni tajnik kardinal Pietro Parolin ter tajnik za papeška predstavništva monsinjor Luciano Russo.

»Tudi vi, tako kot mnogi romarji, ste prišli v Rim h grobu apostola Petra, da bi potrdili vero in obnovili namene, ki navdihujejo vaše služenje. Sveto leto je za vse nas previdnostna priložnost, da ponovno odkrijemo in poglobimo lepoto poklicanosti, to je naše skupne poklicanosti k svetosti, ki nas vsak dan zavezuje, da smo Kristusove priče, živo upanje za svet,« je dejal sveti oče in se jim zahvalil, ker niso oklevali pred glasom Učitelja, ki jih vabi, da mu sledijo in pustijo vse, da bi ponesli odrešenjsko besedo evangelija na vse konce sveta. »Ta poziv na prav poseben način odmeva za vas, ki ste bili izbrani za opravljanje duhovniške službe na papeških predstavništvih: to je dar in zavezanost, da povsod predstavljate celotno Cerkev in zlasti pastoralno skrb papeža, ki jo vodi v ljubezni.«

  (@Vatican Media)

Srce, ki gori za Boga in je odprto za ljudi

»Seveda je vaša posebna služba težka in zato zahteva srce, ki gori za Boga in je odprto za ljudi; zahteva študij in izvedenost, odpoved in pogum; raste v zaupanju v Jezusa in v poslušnosti Cerkvi, kar se izraža v poslušnosti nadrejenim. V državah, kjer delujete, kjer srečujete različne narode in jezike, ne pozabite, da je prvo pričevanje, ki ga morate dati, pričevanje duhovnikov, ki so zaljubljeni v Kristusa in predani gradnji njegovega Telesa. Ko služite cerkvenim skupnostim, bodite odraz ljubezni in bližine, ki jo ima papež do vsake od njih, pri tem pa ohranjajte živo čutenje cum Ecclesia,« je dejal Leon XIV. in posebej spomnil na tiste med njimi, ki se nahajajo v težkih, konfliktnih in revnih kontekstih, kjer ne manjka trenutkov obupa. »Prav v teh težavah – je opogumil – se spomnite, da vas Cerkev podpira v molitvi: zato utrdite svojo duhovniško identiteto, črpajte moč iz zakramentov, iz bratskega občestva in iz nenehne poslušnosti Svetemu Duhu.«

Bodite goreči Kristusovi učenci

»Gojite človeške kreposti, ki se izražajo v besedah in vsakdanjih dejanjih, ter tako gradite odnose z vsemi in se upirajte skušnjavi, da bi se izolirali. Ostajajte vcepljeni v cerkveno telo in v zgodovino narodov: tako tistega, iz katerega izhajate, kot tudi tistih, v katere ste poslani. Vsaka država vam ponuja svoje tradicije, ki jih treba spoznati, ljubiti in spoštovati, tako kot kmet spoštuje zemljo in jo obdeluje, da bi iz nje dobil dobre plodove svojega dela. Ne bodite torej odtujeni ljudje, ampak goreči Kristusovi učenci; z evangeljskim slogom se potopite v okolje, v katerem živite in delate. Veliki misijonarji nas namreč opominjajo, da inkulturacija ni folklorna drža, kajti izhaja iz želje, da bi se posvetili zemlji in ljudem, ki jim služimo.«

Po papeževih besedah ta nova pripadnost, ki jo živijo, ne pomeni alternative družbenim in cerkvenim okoljem, ki so jih ustvarila. »Zato je treba – kolikor je to mogoče – še naprej gojiti vez s svojo krajevno Cerkvijo. Ko ta občutek pripadnosti izgine, prevlada demotivacija: tako postanemo kot drevesa brez korenin. Če pa drevo ne neha črpati življenjske moči, se ga lahko tudi presadi drugam in tako bo rodilo nove sadove.«

  (@VATICAN MEDIA)

Naj luč tabernaklja razprši sence in osvetli pot

Leon XIV. je predlagal, naj v težkih trenutkih svojo motivacijo okrepijo z besedami svetega Avguština: »Moja gibalna sila je moja ljubezen« (Izpovedi, XIII, 9). Tudi prerok Elija je na neki točki imel občutek, da je bilo vse njegovo delo zaman. A Gospod ga je dvignil, mu pokazal jasen cilj in varno pot, po kateri naj hodi (prim. 1 Kr 19,1-18).

»Predragi, tudi vi se vsak dan povzpnite na svojo notranjo goro Horeb, torej na kraj, kjer Božji Duh govori srcu. Na vsakem papeškem predstavništvu je kapela, resnično središče vaše hiše, kjer vsak dan skupaj z apostolskim nuncijem, redovnicami in sodelavci obhajate evharistijo ter h Gospodu dvigate hvalnice in prošnje. Naj luč tabernaklja razprši sence in nemir ter osvetli pot, po kateri hodite. Tako se bo uresničila beseda Gospoda Jezusa: vi ste sol zemlje in luč sveta (prim. Mt 5,13-14). Varujte ta čudež milosti in bodite romarji upanja zlasti tam, kjer ljudstvom primanjkujeta pravičnost in mir,« je še dejal sveti oče in jim zaželel, da bi ti dnevi, ki jih živijo v bratstvu in molitvi, okrepili njihovo duhovno življenje in jim pomagali z gorečnostjo nadaljevati poslanstvo, ki jim ga je zaupala Cerkev.

  (@VATICAN MEDIA)
torek, 18. november 2025, 11:59