Papež o pomenu liturgične formacije v škofijah in župnijah
Izobraževalni tečaj, namenjen odgovornim za bogoslužno pastoralo na škofijski ravni, po papeževih besedah ustreza dvojnemu poslanstvu Papeškega liturgičnega inštituta. Spomnil je na besede Benedikta XVI., ki je Inštitutu zaželel, da naj odločno nadaljuje svoje služenje Cerkvi, v polni zvestobi bogoslužnemu izročilu in reformi drugega vatikanskega koncila, v skladu z vodilnimi smernicami konstitucije o bogoslužju Sacrosanctum Concilium in izjavami cerkvenega učiteljstva. Poleg tega pa pobude, kot je tudi tokratni tečaj, uresničujejo formativne naloge, določene v apostolski konstituciji Veritatis Gaudium, kot je usposabljanje duhovnikov in vernikov za njihovo službo v pastorali in pri bogoslužju.
Papež Leon XIV. je dodal, da se Inštitut prav tako odziva na povabilo papeža Frančiška v apostolski spodbudi Desiderio desideravi, v kateri je zapisal: »Treba je najti poti za formacijo kot študij liturgije: v tej smeri je bilo storjenega že veliko z liturgičnim gibanjem ter z dragocenimi prispevki mnogih strokovnjakov in akademskih ustanov. Vendar pa je ta znanja treba razširiti tudi zunaj akademskega okolja na dostopen način, da bo vsak vernik rasel v poznavanju teološkega pomena bogoslužja ter tudi v razvoju krščanskega obhajanja.«
»V škofijah in župnijah je dejansko potrebna takšna formacija in pomembna je tam, kjer ne obstajajo svetopisemski in bogoslužni tečaji. Papeški liturgični inštitut bi jih lahko pripravil ter tako pomagal krajevnim Cerkvam in župnijskim skupnostim, da bi se pustile oblikovati z Božjo besedo, jim ponudil razlago besedil lekcionarja za delavnike in praznike, ter prav tako nadaljeval krščansko in bogoslužno uvajanje, ki bi vernikom pomagalo prek obredov, molitev in vidnih znamenj razumeti skrivnost vere, ki se obhaja,« je zatrdil Leon XIV. in se pri tem skliceval na koncilsko konstitucijo Sacrosanctum Concilium.
V zvezi s svetopisemsko formacijo, ki je povezana z liturgično, je sveti oče pozval direktorje uradov za bogoslužno pastoralo, naj posebno pozornost namenijo tistim, ki oznanjajo Božjo besedo. »Zagotovite poglobljeno pripravo rednih bralcev in tistih, ki berejo Sveto pismo med bogoslužji. Osnovno svetopisemsko znanje, jasna izgovorjava, sposobnost petja psalmov in tudi sestavljanja molitve vernikov za skupnost so pomembni vidiki, ki predstavljajo uresničevanje bogoslužne reforme in spodbujajo rast Božjega ljudstva na poti.«
Bogoslužna formacija je namreč eno temeljnih načel celotne koncilske in pokoncilske poti. »Storjenih je bilo veliko korakov naprej, a pot, ki jo je treba prehoditi, je še dolga. Ne utrudimo se,« je opogumil papež, »z navdušenjem se posvetimo dobrim pobudam, ki jih je spodbudila reforma, istočasno pa iščimo nove poti in metode.«
»Urad za bogoslužno pastoralo je v vsaki škofiji odgovoren za trajno bogoslužno formacijo klera in vernikov, pripravo na službe, skrb za župnijske bogoslužne skupine, ministrante, bralce in pevce. Gre za vlaganje v rodovitno soudeležbo Božjega ljudstva in tudi za primerno bogoslužje, ki je pozorno na različne občutljivosti in zmerno v svoji slovesnosti.«
Med različnimi vidiki, povezanimi z delom odgovornih za bogoslužno pastoralo, je papež izpostavil spodbujanje molitve brevirja, skrb za ljudsko pobožnost, pozornost do razsežnosti bogoslužnih obhajanj pri gradnji novih cerkva in pri prilagajanju že obstoječih. Gre za teme, ki jih tečaj temeljito poglablja.
V mnogih župnijah obstajajo tudi liturgične skupine, ki morajo delovati usklajeno s škofijsko komisijo. »Izkušnja ene skupine, četudi majhne, a dobro motivirane, ki se posveča pripravi bogoslužja, je izraz skupnosti, ki skrbi za svoja bogoslužna slavja, jih v soglasju z župnikom pripravlja in v polnosti živi. S tem se izognemo temu, da bi bil župnik za vse pooblaščen, in pustimo le nekaterim, da so odgovorni za petje, branje Božje besede, okrasitev cerkve. Žal so se nekatere od teh skupin sčasoma zmanjšale do te mere, da so izginile, skoraj kot da bi izgubile svojo identiteto. Zato si je treba prizadevati, da se temu področju cerkvenega življenja povrne privlačna razsežnost, ki bo sposobna pritegniti ljudi, ki so kompetentni ali vsaj nagnjeni k tej vrsti služenja.«
Odgovorni za bogoslužno pastoralo v škofiji lahko župnikom predlagajo tečaje formacije za ustanovitev ali utrjevanje liturgičnih skupin v župniji, tako da usposabljajo njihove člane in ponujajo predloge za njihove dejavnosti. Delavnice, organizirane v okviru tečaja, jim bodo pomagale najti in preizkusiti ustrezne oblike, ki jih bodo zatem lahko uporabili v svojih krajevnih Cerkvah.
Papež Leon XIV. je govor sklenil z željo, naj jim dnevi v Rimu v tem jubilejnem letu prav tako okrepijo njihove duhovno moči, tako da bodo ob povratku v svoje Cerkve lahko nadaljevali svoje pastoralno delo na področju bogoslužja z obnovljenim zagonom.
