Sveti oče mladim Američanom: Tehnologija nam lahko pomaga živeti našo vero
Vatican News
Preden je sveti oče začel odgovarjati na vprašanja mladih, povezana z zakramenti, duševnim zdravjem, tehnologijo ter s prihodnostjo Cerkve, jim je namenil nekaj uvodnih besed. Izrazil je svoje veselje in hvaležnost, da se lahko sreča z njimi v jubilejnem letu, ki je poseben trenutek v življenju Cerkve. »Čudovito je, da je v središču tega jubileja upanje, saj povsod vidimo znamenja upanja. Na milijone ljudi je prišlo v Rim, da bi poromali skozi sveta vrata, molili na grobovih apostolov ter poglobili svojo vero. V škofijah po svetu so številne cerkve poimenovane kot "jubilejne cerkve". S tem je poudarjena pomembna vloga, ki jo imajo v svojih skupnostih, ljudje, ki jih obiščejo, pa imajo priložnost, da prejmejo posebne milosti. Na obhajanje nedavnega jubileja mladih je v Rim prišlo več kot milijon mladih, da bi se srečali z drugimi mladimi katoličani z vsega sveta, ki jih povezuje ista vera.
Kakšen blagoslov je videti toliko mladih katoličanov, ki iskreno in z veseljem iščejo Gospoda! Pogledal sem program vašega srečanja in bil vesel, ko sem videl, koliko časa je namenjenega adoraciji, vsakodnevni sveti maši in zakramentu sprave. To niso zgolj dejavnosti programa, ampak resnične priložnosti za srečanje z Jezusom.«
Papež je prav tako spomnil na praznik darovanja Device Marije v templju, ki smo ga obhajali prav na dan, ko je potekalo srečanje z mladimi: »Spominjamo se, kako je Marija že v mladosti vse svoje življenje posvetila Bogu. Vabi nas, da to storimo tudi mi, da vse izročimo njemu. Ob začetku našega srečanja prosimo Marijo, naj bdi nad tem digitalnim srečanjem ter varuje naše družine in prijatelje.« Po skupni molitvi zdravamarije je papež dejal, da imajo mladi v njegovem srcu posebno mesto, nato pa je začel odgovarjati na njihova vprašanja.
Pomen odpuščanja in spovedi
Prvo je bilo povezano z zakramentalnim življenjem. Mio je zanimalo, če sveti oče težko sprejeme Božjo milost, kadar stori napako ali čuti, da je razočaral ljudi. »Hvala za tvoje vprašanje, Mia. Gre za pomembno vprašanje, saj se vsi občasno s tem borimo. Resnica je, da nihče izmed nas ni popoln. Sveti Pavel nas uči, da "so vsi grešili in so brez Božje slave" (Rim 3,23). Zaradi izvirnega greha včasih delamo nasprotno od tega, kar vemo, da je prav (prim. Rim 7,19).
Vendar pa je dobra novica ta, da greh nikoli nima zadnje besede. Kadarkoli Boga prosimo usmiljenja, nam odpusti. Papež Frančišek je dejal, da se Bog nikoli ne naveliča odpuščati, ampak smo mi tisti, ki se naveličamo prositi odpuščanja! Tudi kadar ponovno pademo, bi se morali torej spominjati besede svetega Pavla: "Jezus Kristus je prišel na svet, da bi rešil grešnike" (1 Tim 1,15). Prišel je za nas, ker pozna naše slabosti.
Jezus je povedal veliko zgodb o tem, kako se Bog veseli, ko se kdo vrne k njemu. Na primer izgubljeni sin je naredil grozne odločitve, toda ko se je vrnil domov, je oče pritekel, da bi ga objel. Tudi Jezus je sebe imenoval Dobri Pastir, ki išče izgubljeno ovco. Celo na križu je odpustil dobremu razbojniku in molil za tiste, ki so ga križali. Mi morda težko odpustimo, ampak srce Boga je drugačno. On nas nikoli ne preneha vabiti nazaj.
To usmiljenje na poseben način doživimo v zakramentu sprave. Pri spovedi nas Jezus sreča prek duhovnika. Ko se iskreno spovemo svojih grehov in sprejmemo pokoro, nam duhovnik da odvezo in z gotovostjo vemo, da nam je bilo odpuščeno.
Ja, kadar pademo, nam to lahko vzame pogum. Vendar pa se ne osredotočajte samo na svoje grehe. Glejte Jezusa, zaupajte v njegovo usmiljenje in pojdite k njemu z zaupanjem. On vas bo vedno sprejel domov.«
Kako konkretno izročiti svoje težave Bogu?
Ezequiel je svetemu očetu zastavil dve vprašanji. Najprej je dejal, da je včasih žalosten in »na tleh«, čeprav moli in skuša verovati. Prijatelji in domači mu pravijo, naj svoje težave izroči Bogu, vendar pa se sam sprašuje, kako naj to tudi konkretno stori. Zanimalo ga je, kako naj čuti Boga blizu tudi v teh trenutkih.
»Hvala za tvoje vprašanje, Ezequiel. Sveti Peter nam v svojem Prvem pismu pravi, naj vse svoje skrbi preložimo na Jezusa, saj on skrbi za nas (1 Pt 5,7). Jezus ne razume naših težav samo od daleč. Želi, da jih izročimo Njemu, ker nas ljubi. In takšno zaupanje se začne, ko imamo resničen odnos. Svojih težav ne moremo izročiti nekomu, ki ga komaj poznamo.
Pomislite na primer na svoje najbližje prijatelje. Če bi trpeli, bi se z njimi pogovarjali, jih poslušali in jim bili blizu. Naš odnos z Jezusom je podoben. On ve, kdaj je življenje težko, in Sveto pismo nas spominja, da je blizu tistim, ki so potrtega srca (prim. Ps 34,18). Tudi kadar ne čutimo Njegove navzočnosti, nam naša vera pravi, da je tam.
Da bi svoje težave izročili Jezusu, moramo z njim preživeti čas v molitvi. Moramo imeti odnos z Njim. V tišini lahko odkrito spregovorimo o tem, kar je v našem srcu. Med evharističnim češčenjem lahko gledate Jezusa v Najsvetejšem zakramentu in veste, da vas gleda z ljubeznijo. Pogosto nam govori nežno, v tišini. Zato so vsakodnevni trenutki tišine tako pomembni – bodisi pri adoraciji, branju Svetega pisma ali preprosto v pogovoru z Njim. Postopoma se naučimo slišati Njegov glas, tako v notranjosti kot tudi prek ljudi, ki nam jih pošilja.
Svoje težave lahko izročimo Jezusu, to moramo storiti vedno znova. Vsako jutro ga lahko povabimo, naj bo z nami čez dan; vsak večer se lahko z Njim pogovorimo o našem dnevu.
In ne pozabite tudi na Marijo, Jezusovo mater in našo mater. Ona razume, kaj preživljamo, moli za nas. Rožni venec je učinkovit način, da jo prosimo za pomoč. Na njeno priprošnjo in z molitvijo vseh svetnikov, ki molijo za nas, lahko z zaupanjem vse položimo v Božje roke, saj vemo, da nas On vedno sliši in je vedno z nami.«
Kaj storiti, ko se čutimo izgubljene?
V drugem vprašanju pa je Ezequiel povedal, da se včasih čuti izgubljenega, vendar se o tem boji govoriti, ker misli, da drugi ne razumejo, kako se počuti. Papeža je vprašal za nasvet, kakšne geste ali besede naj mladi uporabljajo, da bi lahko bolje komunicirali in drugim pomagali, da bi jih razumeli.
»V času, ki sem ga preživel z mladimi, sem videl, da v sebi nosite resnično veselje in upanje, pa tudi težave in težka bremena. To sem jasno videl med jubilejem mladih. Želim, da veste, da molim za vas in prosim Gospoda, naj vam pomaga rasti v ljubezni do Njega in v krepostih. Vem, da Gospod deluje v vaših srcih. Prav tako verjamem, da vas približuje sebi prek ljudi v vašem življenju: vaših staršev, učiteljev, duhovnikov, bratov in sester, dobrih prijateljev ter sodelavcev na področju mladinske pastorale. Ko najdete nekoga, ki mu resnično zaupate, se ne bojte odpreti svojega srca. Te osebe vam lahko pomagajo razumeti, kaj čutite, in vas podpirajo na poti.
Prav tako je pomembno moliti za dar pravih prijateljev. Pravi prijatelj ni samo nekdo, ki je zabaven – čeprav je tudi to dobro –, ampak nekdo, ki ti pomaga, da se približaš Jezusu in te spodbuja, da postajaš boljši človek. Dobri prijatelji nas prav tako spodbujajo, naj poiščemo pomoč, ko življenje postane težko ali zmedeno. Sveto pismo pravi, da so zvesti prijatelji močna zaščita in zaklad (prim. Sir 6,14). Upam, da sklepate takšna prijateljstva tudi na tem srečanju, ki se ga udeležujete: prijateljstva, utemeljena na veri in na ljubezni do Jezusa.
Ne glede na to, če gre za odraslega, ki mu zaupate, ali za zaupnega prijatelja, je pomembno, da odkrito poveste, kaj čutite in mislite. Iskrenost vam bo pomagala ubesediti vaše občutke in Jezusu omogočila, da deluje prek ljudi, ki jih je postavil v vaše življenje.
Prav tako pa ne pozabite, da nas Gospod vabi, naj rastemo skozi izzive. Veliko mladih pravi: "Nihče me ne razume." Vendar pa vas ta misel včasih lahko osami. Kadar se pojavi, poskusite reči: "Gospod, ti me razumeš bolje, kot se razumem sam," in zaupajte, da vas bo vodil.«
Kaj papež naredi, če je raztresen med molitvijo?
Naslednje vprašanje je svetemu očetu zastavila voditeljica v dvorani, kjer je bilo zbranih več kot 15.000 mladih katoličanov z različnih koncev ZDA, ki so prišli na svoje letno srečanje. Spomnila je, da so mladi med molitvijo včasih raztreseni: njihove misli tavajo, v žepu jim brnijo telefoni … Papeža je vprašala, kaj on stori, kadar je raztresen, da se ponovno zbere.
»Odvisno je od raztresenosti, vendar se je včasih najbolje ustaviti za trenutek, videti, zakaj je do nje prišlo, nato pa se vrniti ter se spomniti, zakaj si tam in zakaj moliš, ter Gospodu reči: "Gospod, poglej, v tem trenutku sem raztresen; vem, da razumeš." Vendar pa ne smeš dopustiti, da bi te preveč odneslo. Posebej med molitvijo je veliko različnih skušnjav in motenj, Jezus Kristus pa je samo eden. In resnično moramo Kristusu posvetiti svoj čas tudi v molitvi.«
Kako uravnotežiti uporabo tehnologije?
Sledilo je vprašanje, povezano s tehnologijo. Chris je papeža prosil za nasvet, kako naj mladi uravnotežijo uporabo pametnih telefonov, računalnikov in drugih naprav z vzpostavljanjem vezi na področju vere izven tehnologije.
»Hvala, Chris, za tvoje vprašanje, ki je resnično pomembno. Tehnologija nam lahko pomaga živeti našo krščansko vero. Omogoča nam, da smo povezani z ljudmi, ki so daleč stran – kakor danes, ko se lahko vidimo in slišimo, čeprav nas loči na tisoče kilometrov. Prav tako nam nudi čudovite pripomočke za molitev, branje Svetega pisma in učenje o tem, kar verujemo. Pomaga nam, da evangelij podelimo z ljudmi, ki jih morda nikoli ne bomo srečali osebno.
A kljub vsemu temu tehnologija nikoli ne more nadomestiti resničnih, osebnih odnosov. Preproste stvari, kot so objem, stisk roke ali nasmeh so bistvene za človeka. Kot katoličani pogosto molimo skupaj in se spominjamo Jezusove obljube, da je takrat, kadar sta dva ali več ljudi zbranih v njegovem imenu, on med njimi (prim. Mt 18,20). Prva Cerkev je doživela močne trenutke Jezusove navzočnosti, ko je molila skupaj (prim. Apd 4,31). Spremljanje maše prek spleta je lahko v pomoč, zlasti kadar je nekdo bolan ali starejši ali se je ne more udeležiti osebno; vendar pa je dejanska navzočnost pri evharistiji, molitvi, v skupnosti bistvena za naš odnos z Bogom in med nami. Tehnologija nas sicer lahko poveže, vendar pa ni enako kot fizična prisotnost. Uporabljati jo moramo modro, ne smemo dopustiti, da bi zasenčila naše odnose.
Pred kratkim je bil kanoniziran svetnik, za katerega ste gotovo slišali: sveti Karel Acutis nam daje odličen zgled. Spreten je bil z računalniki in je ta talent uporabil za to, da je ljudem pomagal rasti v veri. Prav tako je čas posvetil adoraciji, učil druge in služil ubogim. Postavil si je celo časovne omejitve glede uporabe svojih naprav v prostem času. Ta disciplina mu je pomagala, da je našel zdravo ravnovesje in ohranil jasne prioritete.
Prijatelji, spodbujam vas, da sledite njegovemu zgledu: določite si čas, ki ga boste preživeli pred zaslonom, in poskrbite, da bo tehnologija služila vašemu življenju in ne obratno.«
Na kaj moramo biti pozorni pri uporabi UI?
Micah s Havajev je dejal, da sam, tako kot tudi mnogi drugi mladi, veliko uporablja umetno inteligenco, predvsem pri učenju ali iskanju odgovorov na vprašanja, ki jih imajo. Svetega očeta je vprašal, na kaj naj bodo pozorni pri uporabi te nove tehnologije.
»To je res pomembno vprašanje, Micah, in vesel sem, da si ga zastavil. Kakor veste, verjetno bolje od mene, umetna inteligenca postaja ena od ključnih značilnosti našega časa. Pred nedavnim je bila tukaj v Rimu konferenca, posvečena zaščiti otrok in najstnikov v današnjem digitalnem svetu. Udeležence sem spodbudil, naj sodelujejo pri oblikovanju politik, ki bodo vas in nas vse zaščitile pred tveganji, povezanimi z umetno inteligenco. Vendar pa sem jih tudi spomnil – in želim spomniti tudi vas –, da varnost ni samo vprašanje pravil. Gre tudi za vzgojo in osebno odgovornost. Filtri in smernice vam lahko pomagajo, a ne morejo sprejemati odločitev namesto vas. To lahko storite samo vi.
Ta leta vašega življenja so namenjena temu, da vam pomagajo postati zrele odrasle osebe. Duhovno to pomeni poglobiti vaše prijateljstvo z Bogom in postajati bolj podobni njemu. Intelektualno to pomeni naučiti se jasno in kritično razmišljati: spoznavati stvarnost ter iskati resnico, lepoto in dobroto. Pomeni tudi okrepiti svojo voljo z Božjo milostjo, da boste lahko svobodno izbirali, kaj vam pomaga rasti, in se izogibali temu, kar vam škoduje. Vsako sredstvo, ki nam je dano – vključno z umetno inteligenco –, bi moralo podpirati to potovanje, ne pa ga oslabiti. Uporabljati umetno inteligenco odgovorno pomeni, da jo uporabljate na načine, ki vam pomagajo rasti, nikoli pa na načine, ki vas odvračajo od vašega dostojanstva ali vašega klica k svetosti.
Dobro izkoristite čas izobraževanja, ki ga imate na razpolago. Umetna inteligenca lahko hitro obdeluje informacije, vendar ne more nadomestiti človeške inteligence. In ne recite ji, naj namesto vas naredi domačo nalogo. (smeh) Ne more ponuditi prave modrosti: to je zelo pomemben del človeka. Umetna inteligenca ne bo presojala med tem, kaj je resnično prav. In na lepoto Božjega stvarstva ne bo zrla s pristnim čudenjem. Zato bodite pozorni, da vaša uporaba umetne inteligence ne bo omejila vašega resničnega človeškega razvoja. Uporabljajte jo tako, da bi tudi, če bi jutri izginila, še vedno znali razmišljati, ustvarjati in delati sami, da bi znali sklepati pristna prijateljstva. Ne pozabite: umetna inteligenca nikoli ne more nadomestiti edinstvenega daru, ki ga vi predstavljate za svet.«
Kako se Cerkev pripravlja na prihodnost?
Zadnji vprašanji, ki sta bili povezani s prihodnostjo, pa je papežu Leonu XIV. zastavila Elise. Rekla je, da je zelo navdušena nad prihodnostjo, hkrati pa je tudi zaskrbljena: skrbi jo, da Cerkev za ljudi morda ne bo več tako pomembna oziroma jim ne bo veliko pomenila. Zato jo je zanimalo, kako se Cerkev pripravlja na prihodnost.
»Dober dan Elise in najlepša hvala za tvoje vprašanje. Ko se soočamo z izzivi ali skrbmi glede prihodnosti, se moramo spomniti Jezusove obljube Petru: Peklenska vrata Cerkve ne bodo premagala (prim. Mt 16,18). Jezus bo vedno varoval, vodil in ljubil svojo Cerkev. Na dan, ko sem bil izvoljen za papeža, sem rekel: "Bog nas ljubi … in zlo ne bo zmagalo. Vsi smo v Božjih rokah" (Blagoslov Urbi et orbi, 8. maj 2025). Jezus želi, da bi se mu vsi približali, in to željo vidim zlasti takrat, ko se srečujem z mladimi, ki resnično iščejo Boga.
Cerkev se na prihodnost pripravlja tako, da ostaja zvesta temu, kar nam Jezus danes naroča. Rekel nam je, naj ne dopustimo, da nas prevzamejo skrbi, ampak naj najprej iščemo Božje kraljestvo in zaupamo, da se bo vse ostalo uredilo (prim. Mt 6,25-34). Obljubil je, da nas bo Sveti Duh vodil in nam pomagal razumeti, kaj moramo storiti (prim. Jn 16,13). Sveti Duh je resnično skozi zgodovino vodil Cerkev prek koncilov in mnogih pomembnih srečanj v časih, ki so bili težki ter polni izzivov.
V zadnjih letih je to vodstvo vključevalo tudi bolj pozorno poslušanje glasov vseh vernikov, tudi mladih kot ste vi. S pomočjo metode dialoga, ki se imenuje "pogovor v Duhu", so katoličani po vsem svetu podelili to, kar mislijo, da Sveti Duh danes govori Cerkvi. Kako naj bomo danes vsi skupaj Cerkev in kako naj gremo naprej. Ko se pogovarjamo in poslušamo drug drugega v molitvi, lahko zaupamo, da Jezus hodi z nami, tudi kadar pot pred nami ni jasna. Kadar naši škofje govorijo, ko nas poučujejo, jim prisluhnimo, saj so v tem smernice za škofijo, za krajevno Cerkev in v povezanosti z vsemi za celotno Cerkev.
Vsakega izmed vas vabim, da ste del te poti. Cerkev potrebuje nas vse – vključno z vami –, ko stopamo v prihodnost, ki jo pripravlja Bog.«
Mladi niso samo prihodnost, ampak sedanjost Cerkve
Elise je ob koncu zanimalo, kako naj mladi poskrbijo, da bodo v Cerkvi del pogovora o prihodnosti.
»Naj začnem z nečim pomembnim: vi niste samo prihodnost Cerkve; vi ste sedanjost. Vaši glasovi, ideje, vaša vera so pomembni v tem trenutku in Cerkev vas potrebuje. Potrebuje to, kar ste prejeli, da bi podelili z nami vsemi.
Če želite Cerkvi pomagati, da se pripravi na prihodnost, začnite tako, da se vključite že danes. Ostanite povezani s svojo župnijo. Hodite k nedeljski sveti maši, sodelujte pri dejavnostih za mlade in odgovorite z "da" na različne priložnosti, kot ste storili z udeležbo na tej konferenci; priložnosti, kjer lahko vaša vera raste. Bolj ko boste spoznali Jezusa, bolj boste želeli služiti Njemu in Njegovi Cerkvi.
Odličen način, kako graditi Cerkev, je ta, da podelite vero, da druge poučujete v veri ali pomagate tistim, ki vas potrebujejo. Poučevanje je pogosto najboljši način, da utrdimo lastno razumevanje. Prav tako poglobite svoje molitveno življenje: preživite čas v molitvi, tudi pri adoraciji, redno hodite k spovedi, berite in premišljujte Božjo besedo. To vam bo pomagalo, da boste jasneje slišali Božji glas. Če čutite, da vas Gospod morda kliče v določeno poklicanost, se pogovorite s svojim župnikom ali z drugim voditeljem, ki mu zaupate in vam bo lahko pomagal razločevati, kaj Bog želi od vas.
Ne pozabite, da se spremembe običajno zgodijo skozi preprosto, vsakodnevno zvestobo. V zvezi s tem bi rad omenil svetega Petra Jurija Frassatija. Vključen je bil v katoliške skupine, svojo vero je živel z veseljem, pobožno je molil in zelo na tiho, a izredno odločno skrbel za uboge. Ko je umrl, star komaj 24 let, se mu je na tisoče ljudi – med njimi je bilo veliko ubogih – prišlo poklonit zaradi njegove dobrote. On nam daje čudovit zgled svetosti v vsakdanjem življenju.
Zato vas vabim, da razmislite o naslednjih vprašanjih:
Kaj lahko jaz ponudim Cerkvi za prihodnost?
Kako lahko drugim pomagam, da bi spoznali Kristusa?
Kako lahko gradim mir in prijateljstvo okoli sebe?
Ta vprašanja so za danes; in verjamem, da bo vaš "da" okrepil Cerkev zdaj in v prihodnjih letih.«
več sledi
