Sveti oče opravil molitveni obisk armenske apostolske katedrale v Istanbulu
Leon XIV.
POZDRAV SVETEGA OČETA
blaženemu patriarhu Sahaku II.
Istanbul, Armenska apostolska katedrala, 30. november 2025
Dragi brat v Kristusu, z veliko radostjo vas obiskujem prav na kraju, kjer sta pokojna patriarha blagega spomina Shenork I. in Mesrob II., sprejela moje predhodnike. Ob pozdravu želim izraziti tudi bratsko spoštovanje njegovi svetosti Karekinu II., vrhovnemu patriarhu in katolikosu vseh Armencev, ki me je nedavno počastil z obiskom ter škofom, duhovnikom in celotni armenski apostolski skupnosti v Carigradu in Turčiji.
Ta obisk mi daje priložnost, da se Bogu zahvalim za pogumno krščansko pričevanje armenskega naroda skozi stoletja, pogosto v tragičnih okoliščinah. Želim tudi izraziti globoko hvaležnost Gospodu za vedno tesnejše bratske vezi, ki povezujejo armensko Apostolsko Cerkev in Katoliško Cerkev. Kmalu po drugem vatikanskem koncilu, maja 1967, je bil njegova svetost katolikos Khoren I. prvi primas vzhodne pravoslavne Cerkve, ki je obiskal rimskega škofa in z njim izmenjal poljub miru. Spominjam se tudi, da je maja 1970 njegova svetost katolikos Vasken I. s papežem Pavlom VI. podpisal prvo skupno izjavo med papežem in vzhodnim pravoslavnim patriarhom, v kateri sta svoje vernike pozvala, naj se v luči enosti ponovno odkrijejo kot bratje in sestre v Kristusu. Od takrat je po Božji milosti »dialog ljubezni« med našimi Cerkvami zacvetel.
Ob 1700-letnici prvega ekumenskega koncila je moj obisk seveda priložnost za proslavo nicejske veroizpovedi. Iz te skupne apostolske vere moramo črpati, da bi ponovno vzpostavili enost, ki je v prvih stoletjih obstajala med rimsko Cerkvijo in starodavnimi vzhodnimi Cerkvami. Navdih za obnovitev polnega občestva moramo črpati tudi iz izkušenj nastajajoče Cerkve, občestva, ki ne pomeni asimilacije ali prevlade, ampak izmenjavo darov, ki so jih naše Cerkve prejele od Svetega Duha za slavo Boga Očeta in izgradnjo Kristusovega telesa (prim. Ef 4,12). Upam, da bo Mešana mednarodna komisija za teološki dialog med Katoliško Cerkvijo in vzhodnimi pravoslavnimi Cerkvami kmalu nadaljevala svoje plodno delo v iskanju vzora polnega občestva »skupaj, seveda«, kot je želel papež Janez Pavel II. v svoji okrožnici Ut unum sint (št. 95).
Na tej poti k enosti pred nami hodi in nas obdaja »velika množica prič« (Heb 12,1). Med svetniki armenske tradicije bi rad spomnil na velikega katolikosa in pesnika iz 12. stoletja Nersesa IV. Shnorhalija, katerega 850. obletnico smrti smo nedavno obeležili in ki si je neutrudno prizadeval za spravo med Cerkvami, da bi uresničil Kristusovo molitev »da bi bili vsi eno« (Jn 17,21). Naj nas zgled sv. Nersesa navdihuje in naj nas njegova molitev podpira na poti k polnemu občestvu!
Zahvaljujem se vaši blaženosti za prisrčen sprejem in vam zagotavljam svojo polno predanost sveti stvari krščanske enosti. Naj sprejmemo ta dar z nebes z odprtim srcem, da bomo vedno bolj prepričljive priče evangeljske resnice in da bomo lahko bolje služili poslanstvu edine Kristusove Cerkve!
