Papež Leon XIV. Brezmadežni: Pomagaj nam, da bomo vedno Cerkev z in med ljudmi

Leon XIV.

Molitev k Brezmadežni

Pozdravljena, Marija! 
Razveseli se, polna milosti, 
tiste milosti, ki kot prijazna luč ožarja tiste, 
na katerih odseva Božja navzočnost.

Skrivnost te je ovila od začetka, 
od naročja tvoje matere je začela v tebi delati velike reči, 
ki so kmalu zahtevale tvojo privolitev, 
tisti »da«, ki je navdihnil številne druge »da«.

Brezmadežna, Mati zvestega ljudstva, 
tvoja prosojnost osvetljuje Rim z večno lučjo, 
tvoja pot odišavlja njegove ulice bolj kot rože, ki ti jih danes podarjamo. 
Veliko romarjev z vsega sveta, o Brezmadežna, 
je prehodilo ulice tega mesta 
skozi zgodovino v tem svetem letu. 
Človeštvo je preizkušeno, včasih strto, 
ponižno kot zemlja, iz katere ga je Bog oblikoval, 
in v katerem ne neha veti njegov Duh življenja.

Poglej, o Marija, na toliko sinov in hčera, v katerih upanje ni ugasnilo: 
naj v njih vzklije tisto, kar je posejal tvoj Sin, 
On, živa Beseda, ki v vsakem od njih prosi, da bi še rasla, 
da bi postala meso, dobila obraz in glas. 
Naj vzcveti jubilejno upanje v Rimu in v vsakem kotičku zemlje, 
upanje v novi svet, ki ga Bog pripravlja, 
in v katerem si ti, o Devica, kot popek in jutranja zarja. 
Po svetih vratih naj se sedaj odprejo druga vrata 
domov in oaz miru, v katerih naj vzcveti dostojanstvo, 
v katerih se bodo vzgajali za nenasilje in se učili umetnosti sprave.

Naj pride Božje kraljestvo, 
novost, ki si jo tako zelo upala in ki si se ji popolnoma odprla 
kot deklica, kot mlada ženska in kot mati nastajajoče Cerkve. 
Navdihni nove uvide Cerkvi, ki potuje v Rimu, 
in v delnih Cerkvah, ki v vseh okoljih zbirajo 
veselje in upanje, žalost in tesnobo 
naših sodobnikov, zlasti ubogih, 
in vseh tistih, ki trpijo. 
Naj krst še naprej rojeva svete in brezmadežne moške in ženske, 
ki so poklicani postati živi udje Kristusovega telesa, 
telesa, ki deluje, tolaži, pomirja in preoblikuje 
zemeljsko mesto, v katerem se pripravlja Božje mesto. 
Prosi za nas pri spoprijemanju s spremembami, 
za katere se zdi, da so nas presenetile nepripravljene in nemočne. 
Navdihni sanje, videnja in pogum, 
ti, ki bolj kot kdorkoli drugi veš, da Bogu ni nič nemogoče, 
in hkrati da Bog ničesar ne stori sam. 

Odpravi nas na pot z naglico, 
ki je nekega dne gnala tvoje korake 
k sestrični Elizabeti, 
in s trepetom, s katerim si postala pregnanka in romarica, 
da bi bila blagoslovljena, da, vendar med vsemi ženami 
prva učenka svojega Sina, 
mati Boga z nami. 
Pomagaj nam, da bomo vedno Cerkev z in med ljudmi, 
kvas v testu človeštva, ki kliče po pravičnosti in upanju. 
Brezmadežna, žena neizmerne lepote, 
skrbi za to mesto, za to človeštvo. 
Pokaži jima Jezusa, vodi ju k Jezusu, predstavi ju Jezusu.