Sveti oče bo 8. decembra počastil kip Brezmadežne na Španskem trgu
Vatican News
Prvi se Mariji ob 7. uri poklonijo gasilci
Kot je v navadi, bodo prebivalci Rima in različne organizacije ves dan k Marijinemu kipu polagali cvetje. Tudi tokrat bodo to prvi storili gasilci in sicer v spomin na 220 kolegov, ki so 8. decembra 1857 sodelovali pri slovesnem odkritju spomenika: ob 7. uri zjutraj se bodo povzpeli do vrha kipa in svoj venec cvetja položili na Marijino roko. Letos bo na ta praznik prvič prisoten tudi papež Leon XIV.: okoli 16. ure ga bosta na Španskem trgu sprejela generalni vikar rimske škofije kardinal Baldo Reina in rimski župan Roberto Gualtieri. Sveti oče se bo zaustavil v molitvi pred spomenikom in položil venec cvetja.
Molitve in svete maše
Pred papežem Leonom XIV. bodo Marijo počastile številne skupine: ob 8.30 bo godba vatikanskih žandarjev zaigrala pesem v čast Mariji, sledila bo župnija sv. Andreja delle Frate, Suvereni malteški viteški red, Marijina legija, Združenje Krožek sv. Petra, Fundacija Don Gnocchi, Italijanska nacionalna zveze za prevoz bolnikov v Lurd in mednarodna svetišča (Unitalsi) ter različne šole. Ob 9. uri bo v bližnji cerkvi Trinità dei Monti msgr. Francesco Pesce, ki je v rimski škofiji odgovoren za pastoralo na področju sociale in dela, daroval slovesno sveto mašo za zaposlene v nekaterih najpomembnejših rimskih podjetjih, vključno z občinskimi in komunalnimi, ki se bodo zatem poklonili Mariji.
Minoriti in najstarejša devetdnevnica k Brezmadežni
Čez dan bodo za animacijo na Trgu poskrbeli minoriti iz bližnje župnije Svetih dvanajstih apostolov. V njihovi baziliki poteka najstarejša devetdnevnica k Brezmadežni v Rimu: od 29. novembra do 7. decembra je ob 17.45 molitev rožnega venca z litanijami, ob 18.30 pa sledi sveta maša, ki jo vsak dan daruje eden izmed kardinalov. Vsak večer verniki prisluhnejo tudi pesmi »Tota pulchra«, ki jo je v 19. stoletju napisal minorit Alessandro Borroni.
Ljubezen frančiškanov do Marije
Kot je dejal p. Francesco Celestino, župnik omenjene bazilike, je vsakoletno obhajanje devetdnevnice in praznika Brezmadežne pri njih »poseben čas milosti, ki razsvetljuje pot adventa v pričakovanju srečanja z Jezusom, Zveličarjem sveta«. Ob tem je dodal, da frančiškani gojijo posebno naklonjenost do Brezmadežne. O tem pričujejo številni njihovi svetniki, ki so globoko ljubili Marijo: sveti Frančišek, sveti Anton Padovanski, blaženi Janez Duns Scott, sveti Bonaventura, sveti Frančišek Anton Fasani, sveti Maksimilijan Kolbe. Poleg tega je bil prav frančiškan, papež Sikst IV., tisti, ki je leta 1477 dal dovoljenje za slovesno obhajanje praznika 8. decembra in s tem položil prve temelje za sedanjo devetdnevnico. Pobožnost do Brezmadežne je širil že več kot 400 let preden je papež Pij IX. razglasil dogmo.
Opis Marijinega kipa
Bronast kip Device Marije na Trgu Mignanelli je bil izdelan leta 1857, tri leta po razglasitvi dogme o brezmadežnem spočetju. Marija je oblečena v tuniko in plašč z gubami. Ima razpuščene dolge lase, nad glavo pa venec iz dvanajstih zvezd. Pogled in leva roka sta usmerjena v nebo, desna roka pa navzdol, kar nakazuje njeno materinsko vlogo posrednice med Bogom in človeštvom. Stoji na zemeljski obli, ki jo podpirajo simboli evangelistov. Zdi se, da polmesec vzhaja izpod Marijinih nog, medtem ko kači zmagovito stre glavo. Bronasti kip stoji na atiškem podstavku, ki ga podpira kompozitni kapitel iz marmorja, in v višino meri skupaj približno 15 metrov. Kapitel je okrašen z oljčnimi vejami in lilijami, simboli miru in čistosti. Na podstavku stebra so reliefi s prizori iz Marijinega življenja ter štirje marmornati kipi, ki predstavljajo Davida, Ezekiela, Izaija in Mojzesa in so jih izdelali različni umetniki.
Tradicija poklona Brezmadežni na Španskem trgu
Dogmo o Marijinem brezmadežnem spočetju je 8. decembra 1854 razglasil papež Pij IX. z apostolsko konstitucijo Ineffabilis Deus. Isti papež je bil tudi pobudnik spomenika Devici Mariji na Španskem trgu, ki je bil slovesno odkrit leta 1957. Skoraj sto let zatem je Pij XII. vsako leto 8. decembra naročil, naj k vznožju kipa položijo šopek rož. Njegov naslednik, papež Janez XXIII. pa se je 8. decembra leta 1958 odpravil iz Vatikana in je Mariji osebno nesel bele vrtnice, nato pa se je zaustavil v molitvi v baziliki sv. Marije Velike: gre za običaj, ki se nadaljuje vse do danes. Sveti Pavel VI. je ob Marijinem kipu molil tudi 8. decembra 1965, ob sklepu drugega vatikanskega koncila.
