Leon XIV. finski ekumenski delegaciji: V temne kotičke našega sveta prinašajmo Gospodovo luč
Letno romanje finske ekumenske delegacije sovpada tudi s tednom molitve za edinost kristjanov, katerega vodilna misel je vzeta iz Pavlovega pisma Efežanom: »Eno telo je in en Duh, kakor ste bili poklicani v enem upanju svoje poklicanosti« (Ef 4,4). Papež je dejal, da je trdni temelj tega upanja »en krst v odpuščanje grehov«, kar je tudi »izvor krščanskega bratstva«.
»V času, ko so ljudje pogosto pod vplivom občutka brezupa, imamo kot krščanski glasniki upanja temeljno poslanstvo, da v temne kotičke našega sveta prinašamo Gospodovo luč. Čeprav se je jubilej upanja končal z nedavnim zaprtjem svetih vrat bazilike svetega Petra, pa naše krščansko upanje ne pozna konca in ne meja. Zato smo, spodbujeni in okrepljeni z milostjo Jezusa Kristusa, ki je utelešenje upanja za vse, poklicani in poslani, da pričujemo o tej odrešujoči resnici z vzpodbudnimi besedami in dejanji ljubezni.«
Papež je zato izrazil hvaležnost za mnoga znamenja upanja, ki jih lahko vidimo med kristjani na Finskem. Finska namreč velja za zgled države na področju ekumenizma. Omenil je tristransko pravoslavno-luteransko-katoliško izjavo, s katero si helsinški škofje prizadevajo širiti »kulturo upanja, dostojanstva in sočutja« in s katero so skupaj izjavili, da »je treba nadaljevati razvoj paliativne oskrbe in oskrbe ob koncu življenja«. Prav tako je izpostavil, da je Katoliška nordijska škofovska konferenca priznala dokument »Občestvo v rasti« in ga označila za »dragocen mejnik na ekumenski poti«. Po papeževih besedah so takšni primeri sodelovanja, skupaj z dolgoletno tradicijo praznovanja dneva svetega Henrika, »zgovorna znamenja praktičnega in rodovitnega ekumenizma«, ki lahko spodbudijo »šesto fazo mednarodnega katoliško-luteranskega dialoga, ki se začne naslednji mesec«.
Sveti oče je zbranim zaželel, da bi njihov obisk Rima bil prijeten in ustvarjalen, priprošnja svetih Petra in Pavla ter svetega Henrika pa naj jih okrepi kot »nosilce upanja«. Ob koncu jih je povabil k skupni molitvi očenaša, kot »znamenje prijateljstva v Kristusu«.
