Išči

Papež članom Dikasterija za nauk vere: Božjemu ljudstvu pomagati pri duhovni rasti

S svetim očetom so se v četrtek, 29. januarja 2026, srečali udeleženci plenarnega zasedanja Dikasterija za nauk vere. Njihovo delo v današnjem času velikih sprememb »vernikom ponuja takojšnjo in jasno besedo Cerkve, zlasti v zvezi z mnogimi novimi pojavi, ki se pojavljajo na prizorišču zgodovine«, ter tako prispeva k »duhovni rasti svetega in vernega Božjega ljudstva«.

Varovati celovitost katoliškega nauka

Papež je izpostavil dragoceno delo Dikasterija, katerega cilj je – kot pravi konstitucija Praedicate Evangelium – »pomagati rimskemu papežu in škofom pri oznanjevanju evangelija vsemu svetu, spodbujati in varovati celovitost katoliškega nauka o veri in morali, zajemati iz zaklada vere in ga vedno globlje razumeti ob soočanju z novimi vprašanji« (prim. Praedicate Evangelium, 69).

»Vaša naloga je ponuditi pojasnila o nauku Cerkve s pastoralnimi in teološkimi navodili v zvezi z vprašanji, ki so pogosto precej občutljiva,« je dejal papež Leon XIV. in navedel nekaj glavnih dokumentov, ki jih je Dikasterij izdal v zadnjih dveh letih:
- nota Gestis verbisque o veljavnosti zakramentov (2. februar 2024) vsebuje jasna navodila za reševanje primerov, kjer se pojavijo dvomi v zvezi s podeljevanjem zakramentov;
- izjava Dignitas infinita o človekovem dostojanstvu (2. april 2024), v kateri je poudarjeno neskončno dostojanstvo vsakega človeškega bitja, ki je danes v veliki nevarnosti, zlasti v primeru vojn in s strani ekonomije, ki na prvo mesto postavlja profit;
Pravila za razločevanje domnevnih nadnaravnih pojavov (17. maj 2024), ki so pomagala rešiti primere, povezane s takšnimi dogodki, med katerimi je primer duhovne izkušnje Medžugorja, kateremu je bila posebej posvečena nota Kraljica miru (19. september 2024);
- nota Antiqua et nova, ki je bila pripravljena v sodelovanju z Dikasterijem za kulturo in vzgojo (28. januar 2025), ponuja široko in natančno obravnavo odnosa med umetno inteligenco in človeško inteligenco;
- doktrinalna nota Mater Populi fidelis o nekaterih marijanskih nazivih, ki se nanašajo na Marijino sodelovanje pri delu odrešenja (4. november 2025), spodbuja ljudsko marijansko pobožnost, poglablja njene svetopisemske in teološke temelje ter hkrati ponuja natančna in pomembna pojasnila za mariologijo;
- doktrinarna nota Una caro. Elogio della monogamia o vrednosti zakona kot izključne zveze in vzajemne pripadnosti (25. november 2025), ki na izviren način poglablja lastnost enosti zakona med moškim in žensko.

V korist duhovne rasti Božjega ljudstva

Papež je dodal, da bo to delo zagotovo »zelo koristilo duhovni rasti svetega in vernega Božjega ljudstva«: »V kontekstu spremembe dobe, ki jo živimo, to delo namreč vernikom ponuja takojšnjo in jasno besedo Cerkve, zlasti v zvezi z mnogimi novimi pojavi, ki se pojavljajo na prizorišču zgodovine. Poleg tega daje dragocene smernice škofom za izvajanje njihovega pastoralnega delovanja, pa tudi teologom pri njihovem študiju in evangelizaciji.«

  (@Vatican Media)

Vprašanje posredovanja vere in evangelizacija

Izrazil je zadovoljstvo, da se je na plenarnem zasedanju razpravljalo o temi posredovanja vere, saj gre za izredno pomembno vprašanje našega časa. Ne moremo »prezreti, da je v zadnjih desetletjih v katoliškem ljudstvu prišlo tudi do preloma v posredovanju vere med generacijami« (prim. Evangelii gaudium, 70) in »da se zlasti v okoljih s starodavno evangelizacijo povečuje število tistih, ki evangelija več ne dojemajo kot temeljnega vira za svoje življenje, zlasti med novimi generacijami«. »V resnici je veliko mladih, ki živijo brez kakršne koli povezanosti z Bogom in Cerkvijo. In če nam vernikom to po eni strani povzroča bolečino, nas mora po drugi strani voditi k ponovnemu odkritju “prijetnega in tolažilnega veselja evangelizacije” (prim. Evangelii gaudium, 10), ki je v središču življenja in poslanstva Kristusove Neveste,« je poudaril Leon XIV.

Cerkev oznanja Kristusa brez protagonizmov in brez partikularizmov

Spomnil je, da je na nedavnem konzistoriju zatrdil, da »želimo biti Cerkev, ki ne gleda le sama sebe«, ampak je »misijonarska, ki gleda dlje, gleda druge«; Cerkev, ki »oznanja evangelij predvsem s silo privlačnosti«, kot sta to večkrat poudarila tudi papeža Benedikt XVI. in Frančišek.

»Temelj življenja Kristusovega telesa je ljubezen Očeta, ki se nam je razodel v Sinu, ki je postal človek, prisoten in dejaven v nas po daru Duha: zato “ni Cerkev tista, ki privlači, ampak Kristus. In če kristjan ali cerkvena skupnost privlačita, je to zato, ker po tem “kanalu” prihaja življenjska limfa Ljubezni, ki izvira iz Odrešenikovega Srca” (govor na izrednem konzistoriju, 7. januar 2026),« je dejal sveti oče in izpostavil: »Cerkev oznanja Kristusa brez protagonizmov in brez partikularizmov; in v njej se vsak človek prepoznava in se mora prepoznati vedno in zgolj kot “preprost in ponižen delavec v Gospodovem vinogradu” (Benedikt XVI., Urbi et Orbi, 19. april 2005).«

Vedno upoštevati in spoštovati zahteve pravičnosti, resnice in ljubezni

Papež Leon XIV. je na koncu govora v ospredje postavil še eno pomembno nalogo Dikasterija za nauk vere, namreč to, da »z vso dobrohotnostjo in razsodnostjo sprejemajo in spremljajo škofe in vrhovne predstojnike, poklicane obravnavati primere kaznivih dejanj, ki so v pristojnosti Dikasterija«. Kot je dejal, gre za »zelo občutljivo področje službe, kjer je temeljnega pomena delovati na način, da se vedno upoštevajo in spoštujejo zahteve pravičnosti, resnice in ljubezni«. Sveti oče se je vsem zbranim zahvalil za dragocen prispevek, ki ga dajejo »življenju in delu Dikasterija in celotne Cerkve, še posebej, ko je ta prispevek ponižen in neopazen«.

  (@VATICAN MEDIA)
četrtek, 29. januar 2026, 13:10