Papež članom Neokatehumenske poti: Bodite varuhi enosti Cerkve, graditelji in priče občestva

Dragocen prispevek k življenju Cerkve

Poleg Kika Argüella, Maríe Ascensión Romero in don Maria Pezzija, so se avdience udeležili tudi škofje in duhovniki ter družine, za katere je papež dejal, da so izraz »misijonarskega hrepenenja in tiste želje, ki mora vedno spodbujati vso Cerkev: to je oznanjevanje evangelija vsemu svetu, da bi vsi lahko spoznali Kristusa«.

»Prav ta želja je vedno spodbujala in še naprej hrani življenje Neokatehumenske poti, njeno karizmo, dela evangelizacije in kateheze, ki predstavljajo dragocen prispevek k življenju Cerkve. Vsem, zlasti pa tistim, ki so se oddaljili ali katerih vera je oslabela, nudite možnost duhovne poti, na kateri lahko ponovno odkrijejo pomen krsta, da bi prepoznali dar prejete milosti in s tem klica, naj so Gospodovi učenci in njegove priče v svetu.«

Kot je dejal papež, so »prižgali ogenj evangelija tam, kjer se je zdelo, da ugaša, in spremljali mnoge osebe in krščanske skupnosti, jih prebudili v veselje vere, jim pomagali odkriti lepoto spoznavanja Jezusa in podpirali njihovo duhovno rast in prizadevanje za pričevanje«.

Družine so del evangelizacijskega poslanstva Cerkve

Leon XIV. se je posebej zahvalil družinam, ki so se odzvale na notranji vzgib Svetega Duha in »zapuščajo varnost običajnega življenja ter se odpravljajo v misijon, tudi na oddaljena in težka območja, z eno samo željo: da bi oznanjale evangelij in bile priče Božje ljubezni«.

»Na ta način potujoče ekipe, sestavljene iz družin, katehistov in duhovnikov, sodelujejo v evangelizacijskem poslanstvu vse Cerkve in – kot je zatrdil papež Frančišek – prispevajo k “prebujanju” vere “med nekristjani, tistimi, ki niso nikoli slišali govori o Jezusu Kristusu”, pa tudi med mnogimi krščenimi, ki so, čeprav kristjani, “pozabili, kdo je Jezus Kristus” (papež Frančišek, govor Neokatehumenski poti, 6. marec 2015),« je dejal sveti oče. »Živeti izkušnjo Neokatehumenske poti in nadaljevati poslanstvo od vas prav tako zahteva notranjo čuječnost in modro kritično sposobnost, da bi razločevali določene nevarnosti, ki vedno prežijo v duhovnem in cerkvenem življenju.«

  (@VATICAN MEDIA)

Karizme so namenjene služenju eni Cerkvi

Neokatehumenska pot ponuja ponovno odkritje krsta, zakramenta, ki nas združi s Kristusom in s tem iz nas naredi žive ude njegovega telesa, en sam narod, eno samo družino.

»Vedno se moramo zavedati, da smo Cerkev in če Sveti Duh vsakemu nameni njeno posebno izraznost, je ta dana za skupno dobro – kot nas opominja apostol Pavel (prim. 1. Kor 12,7) – in torej za poslanstvo same Cerkve. Karizme morajo biti vedno namenjene za služenje Božjemu kraljestvu in eni Kristusovi Cerkvi, v kateri nobeden Božji dar ni pomembnejši od ostalih – razen ljubezni, ki jih vse izpopolnjuje in usklajuje – in nobena služba ne sme postati razlog, da bi se čutili boljši od bratov in sester ter izključevali tiste, ki mislijo drugače.«

  (@VATICAN MEDIA)

Nikoli se ločiti od ostalega cerkvenega telesa

Papež Leon XIV. je zato vse, ki so srečali Gospoda in hodijo za Njim po neokatehumenski poti, povabil, naj so priče te enosti: »Vaše poslanstvo je posebno, a ni izključujoče; vaša karizma je specifična, a daje sadove v občestvu z ostalimi darovi, ki so v življenju Cerkve; dobro, ki ga opravljate je veliko, a njegov cilj je pomagati ljudem, da spoznajo Kristusa, pri tem pa vedno spoštovati življenjsko pot in vest vsake osebe.«

»Kot varuhe te enosti v Duhu vas pozivam, da živite svojo duhovnost, ne da bi se kadar koli ločili od ostalega cerkvenega telesa, kot živi del običajne pastorale župnij in njihovih stvarnosti, v polnem občestvu z brati in še posebej z duhovniki in škofi. Hodite naprej v veselju in s ponižnostjo, brez zapiranja vase, kot graditelji in priče občestva.«

Brez prisile, togosti in moralizma

Sveti oče je poudaril, da jih Cerkev spremlja, podpira in je hvaležna za vse, kar počnejo. Obenem pa jih tudi opominja, da tam, kjer je Gospodov Duh, je tudi svoboda (prim. 2 Kor 3,17). »Zato oznanjevanje evangelija, kateheza in različne oblike pastoralnega delovanja morajo biti vedno proste prisile, togosti in moralizma, da ne bi vzbujale občutkov krivde in strahu namesto notranje osvoboditve,« je poudaril Leon XIV. ter se vsem zahvalil za njihovo prizadevnost, radostno pričevanje ter služenje Cerkvi in svetu.

  (@Vatican Media)