Papež: Samo kdor skrbi za najmanjše, lahko zares doseže velike stvari
Simpozij z naslovom Eno človeštvo, en planet. Sinodalno vodenje poteka od 26. januarja do 1. februarja 2026 v Rimu. Udeležuje se ga približno sto mladih, ki se udejstvujejo na političnem področju in želijo raziskati različne oblike vodenja, pri tem pa izhajati iz načela bratstva. Dogodek je nastal na pobudo gibanja fokolarov v sodelovanju s Papeško komisijo za Latinsko Ameriko in ob podpori fundacije Porticus.
Oblikovati celovite vizije, ki spoštujejo kompleksnost in iščejo resnico
Papež je izrazil zadovoljstvo nad srečanjem – potekalo je v soboto, 31. januarja – z mladimi udeleženci simpozija, ki prihajajo z vseh koncev sveta in jih povezuje politično udejstvovanje, usmerjeno v prizadevanje za skupno dobro.
»Različni narodi, kulture in verstva, ki jim pripadate, za vas niso razlog za rivalstvo, ampak povod za sodelovanje in rast v skladu s sinodalnim slogom. Ta metoda poslušanja in razločevanja ni brezbrižna do tem, ki jih obravnavate, ampak ima vlogo leče, s kozi katero opazujete svet. Kot oblika občestva, ki nas povezuje, nas sinodalnost naredi pozorne na pogled tistih, ki so ob nas, in ne samo na to, kar opazujemo; tako se urimo v oblikovanju celovitih vizij, ki spoštujejo kompleksnost, ne da bi podlegle zmedi, in iščejo resnico, ne da bi se bale soočanja.«
Vaša vloga voditeljev vključuje vse večjo odgovornost za mir
Sveti oče je izpostavil številne pobude, še posebej projekt Štiri vrste sanj, ki poteka v okviru Papeške komisije za Latinsko Ameriko na pobudo papeža Frančiška. V apostolski spodbudi Querida Amazonia je povabil k skupnemu negovanju cerkvenih, ekoloških, socialnih in kulturnih sanj.
»Kako nujno je, da najboljše energije posvetimo skrbi za ta področja, še posebej v času, ki je zaznamovan z mnogimi krivicami, nasiljem in vojno! Zato vaša vloga voditeljev danes vključuje vedno večjo odgovornost za mir: ne le med narodi, ampak tam, kjer vsak dan živite, študirate in delate. Če ne bomo spodbujali sloge na univerzi ali v pisarni, med strankami in združenji, kako jo bomo potem dosegli znotraj celotne države ali med celinami? S čistim srcem in jasnim umom vedno iščite mir kot dar, zavezo in obljubo.«
Proučevati participativne oblike družbenega vključevanja
»Mir je predvsem dar,« je nadaljeval papež, »kajti prejmemo ga od tistih, ki so bili pred nami: je dobrina, za katero se je treba zahvaljevati. Mir je zaveza, ki nas zavezuje k skupnemu prizadevanju: treba ga je spoštovati, ko obstaja, in ga uresničevati, ko manjka. Mir je obljuba, saj podpira naše upanje na boljši svet, in zato si zanj morajo prizadevati vsi ljudje dobre volje.«
»Politika ima tukaj nenadomestljivo družbeno vlogo,« je dodal Leon XIV. in se na mlade obrnil z besedami: »Zato vas pozivam, da vedno bolj sodelujete pri proučevanju participativnih oblik, ki v institucionalno življenje držav vključujejo vse državljane, moške in ženske. Na tem temelju bo mogoče graditi tisto univerzalno bratstvo, ki se med vami mladimi že kaže kot znamenje novega časa: vaše delo namreč najde svoj najvišji izraz, ko deluje za človeštvo, ki je spravljeno v pravičnosti.«
Miru ne bo, dokler človeštvo vodi vojno proti sebi
»V ta namen vas vabim, da razmislite o dejstvu, da mir ne bo mogoč, dokler ne bo končana vojna, ki jo človeštvo vodi proti sebi, ko odmetava šibke, izključuje revne, ostaja brezbrižno do beguncev in zatiranih. Samo kdor skrbi za najmanjše, lahko zares doseže velike stvari,« je izpostavil sveti oče in spomnil na besede Matere Terezije iz Kalkute, svetnice najmanjših in Nobelove nagrajenke za mir, ki je v zvezi s tem dejala, da »največji uničevalec miru je splav« (prim. Govor na nacionalnem molitvenem zajtrku, 3. februar 1994).
»Njen glas ostaja preroški: nobena politika namreč ne more služiti ljudem, če izključuje življenje tistih, ki bodo prišli na svet, če ne pomaga tistim, ki so v materialni in duhovni stiski.«
Skupno dobro, katerega temelj sta pravičnost in mir
»Pred mnogimi izzivi sedanjosti bodite torej pogumni in ne pozabite, da niste sami, ko iščete univerzalno bratstvo: en Bog nam daje zemljo kot skupni dom za vsa ljudstva,« je dejal in dodal, da si naslov njihovega simpozija Eno človeštvo, en planet zasluži, da se ga dopolni z en Bog:
»Ko v Njem prepoznamo dobrega stvarnika, nas naša verstva pozivajo, naj prispevamo k družbenemu napredku, pri tem pa vedno iščemo tisto skupno dobro, katerega temelj sta pravičnost in mir. S to gotovostjo v srcu vam mladim, vsem, ki vas spremljajo, in vašim bližnjim podeljujem apostolski blagoslov.«
