Papež misijonarjem in misijonarkam: Družinski duh, ki izvira iz srečanja z Bogom
Skupna misijonarska poklicanost
Sveti oče je najprej izrazil veselje, da se z zbranimi misijonarji in misijonarkami srečuje ob dveh pomembnih mejnikih njihovih redovnih skupnosti, in sicer 200. obletnici papeževe odobritve pravil in konstitucij misijonarjev oblatov Brezmadežne Marije in 150. obletnici ustanovitve kongregacije misijonark Naše Gospe Apostolov. Čeprav je njihova zgodovina različna, pa imata redovni skupnosti tudi veliko skupnega: obdobje, v katerem sta bili ustanovljeni, deželo izvora, kar je Francija, in predvsem misijonarsko poklicanost.
Poslušnost Svetemu Duhu je vir rodovitnosti
Papež je najprej spregovoril o oblatih Brezmadežne Marije. »“Poslal me je, da oznanjam ubogim” (prim. Iz 61,1; Lk 4,18) je bilo geslo, kaj je sveti Evgen Mazenod izbral za oblate, katerih ustanovitve se je pogumno lotil v času, ko so Evropo pretresali kompleksni in dramatični dogodki, ki so izostrili nujno potrebo po oznanjevanju evangelija najbolj potrebnim ljudem. Odločno je govoril in deloval v obrambo dostojanstva revnih, delavcev in kmetov, ki se jih je izkoriščalo zgolj kot delovno silo in zanemarjalo njihove najgloblje človeške potrebe. Enako močna in odločna je bila drznost, s katero se je že kot škof Marseilla brez oklevanja odzval na prošnjo za pomoč svojega brata v škofovstvu msgr. Bourgeta, nadškofa Montreala. Redovnike je najprej poslal v Kanado in nato v Evropo, Afriko in Azijo. Ta njegova velikodušnost je bila dejansko nagrajena z neverjetnim razcvetom misijonarskih poklicev, kar pričuje, kako sta poslušnost navdihom Svetega Duha in pozornost do potreb po karitativni ljubezni vir rodovitnosti ter kvas rasti za vsako ustanovo.«
Oblati Brezmadežne Marije tudi danes, z več kot tri tisoč redovniki, ki delujejo v sedemdesetih državah, nadaljujejo svoje poslanstvo z »enako prednostno odprtostjo do zadnjih, obogateni z dragocenim darom razširjene karizmatične družine in rastočim spoštovanjem posameznih kultur. To vitalnost sprejemate kot dar in znamenje, ki vas spodbuja, da vztrajate in obnavljate duha svojih začetkov.«
Pod Marijino zaščito in z njeno materinsko podporo
Sveti oče je navedel papeža Frančiška, ki je leta 2022 med srečanjem z oblati izpostavil, da jih je njihov ustanovitelj učil, naj ljubijo Cerkev kot mater, ji darujejo svojo misijonarsko gorečnost in svoje življenje, sodelujejo pri njenem podajanju na periferije sveta, ki ga Bog ljubi, in živijo karizmo, ki jih vodi k najbolj oddaljenim, najrevnejšim, tistim, ki jih nihče ne dosega (prim. papež Frančišek, govor udeležencem plenarnega zasedanja misijonarjev oblatov Brezmadežne Marije, 3. oktober 2022). »In vse to počnete pod Marijino zaščito in z njeno materinsko podporo,« je dodal Leon XIV.
Z vero in spoštovanjem služiti vsem
Kar je bila iztočnica, da je spregovoril še o sestrah Naše Gospe Apostolov, katerih kongregacija je bila ustanovljena pred 150. leti. Spomnil je na njihovo geslo, ki izvira iz besed svetega Luka v Apostolskih delih: »Z Jezusovo materjo Marijo« (Apd 1,14).
»Ta stavek se nanaša na navzočnost Blažene Device Marije med apostoli, v sobi zadnje večerje in v prvi krščanski skupnosti. Duhovnik Augustine Planque vam je te besede zaupal pred stoletjem in pol, ko je ustanovil vašo kongregacijo, da bi zagotovil nepogrešljivo navzočnost žensk pri delu Družbe afriških misijonov. Številne ženske iz Francije in drugih držav so se odzvale njegovemu povabilu, naj bodo “z Marijo”, da bi bile kot ona, ki je pričevala o Kristusu med apostoli in v svetu. Mnoge od njih je ta “da” stal življenja zaradi težkega misijonarskega dela, izpostavljenosti boleznim in v zadnjem času mučeništva. Tudi zdaj ste prisotne v težkih situacijah, kjer z vero in spoštovanjem do vseh ponujate svoje služenje. Spodbujam vas, drage sestre, da nadaljujete to poslanstvo, kjer koli že služite, in postajate vedno bolj pristne priče bratstva in miru (prim. sv. Janez Pavel II., Pridiga pri sveti maši na praznik Gospodovega darovanja, 2. februarja 2002).«
Družinski duh, ki izhaja iz srečanja z Bogom
Papež Leon XIV. je ob koncu govora spregovoril še o vidiku karizme, ki združuje navdih ustanoviteljev obeh redovnih skupnosti, to je družinski duh. Oba sta namreč »spodbujala svoje duhovne sinove in hčere, naj v svojih skupnostih gojijo iskrenega in velikodušnega družinskega duha«.
»Za posvečene moške in ženske, pa tudi za zares predane krščanske laike, ta izhaja predvsem iz srečanja z Bogom, iz evharistije, iz molitve in češčenja, iz poslušanja Božje besede in iz obhajanja zakramentov. Od tam, z oltarja in iz tabernaklja, ta duh raste v naših srcih in jih napolnjuje s tistimi občutki občestva in naklonjenosti, skrbi in potrpežljive bližine, ki nas morajo vedno odlikovati in ki nas naredijo za odsev Božje ljubezni v svetu.«
