Papež Leon XIV. je z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra vodil opoldansko molitev Angel Gospodov. Papež Leon XIV. je z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra vodil opoldansko molitev Angel Gospodov.  (@Vatican Media)

Papež: Jezus tudi nam kliče: »Pridi ven!«, da bi ljubili po zgledu njegove neskončne ljubezni

»Dragi bratje in sestre, dober dan! Na peto postno nedeljo se v bogoslužju oznani evangelij o Lazarjevem vstajenju (prim. Jn 11,1-45).« S temi besedami je papež Leon XIV. začel nagovor pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 5. postno nedeljo.

Leon XIV.

V postnem času je to znamenje, ki govori o Kristusovi zmagi nad smrtjo in o daru večnega življenja, ki ga prejmemo s krstom (prim. Katekizem Katoliške Cerkve, 1265). Tako kot Marti, Lazarjevi sestri, Jezus tudi nam danes pravi: »Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; in vsak, kdor živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl« (Jn 11,25-26).

Bogoslužje nas tako vabi, da v velikem tednu, ki je sedaj že blizu, podoživimo v tej luči dogodke Gospodovega trpljenja – vhoda v Jeruzalem, zadnje večerje, sodnega postopka, križanja, pokopa – da bi dojeli njihov najbolj pristen pomen in se odprli daru milosti, ki ga vsebujejo.

V vstalem Kristusu, ki je zmagal nad smrtjo in živi v nas po milosti Krsta, ti dogodki najdejo svojo izpolnitev za naše zveličanje in polnost življenja.

Njegova milost razsvetljuje ta svet, za katerega se zdi, da nenehno, tudi za ceno žrtvovanja pomembnih stvari – čas, moči, vrednote, naklonjenost – išče novosti in spremembe, kot da bi slava, materialne dobrine, zabava, kratkotrajni odnosi lahko napolnili naša srca in nas naredili nesmrtne. To je znamenje potrebe po neskončnem, ki ga vsak izmed nas nosi v sebi, vendar nanjo ne more odgovoriti nič minljivega. Ničesar minljivega ne more pogasiti naše notranje žeje, ker smo ustvarjeni za Boga in ne najdemo miru, dokler ne počivamo v Njem (prim. Izpovedi, I, 1.1).

Pripoved o Lazarjevem vstajenju nas torej vabi, naj prisluhnemo tej globoki potrebi in z močjo Svetega Duha svoja srca osvobodimo navad, pogojenosti in načinov mišljenja, ki kot skale zapirajo v grobove sebičnosti, materializma, nasilja in površnosti. V teh krajih ni življenja, ampak le zmeda, nezadovoljstvo in osamljenost.

Jezus tudi nam kliče: »Pridi ven!« (Jn 11,43), in nas spodbuja, naj prerojeni po njegovi milosti stopimo iz teh ozkih prostorov, da bi hodili v luči ljubezni, kot nove ženske in novi moški, ki so sposobni upati in ljubiti po zgledu njegove neskončne dejavne ljubezni, brez preračunavanja in brez mere.

Devica Marija naj nam pomaga na ta način živeti te svete dneve: s svojo vero, s svojim zaupanjem, s svojo zvestobo, da se bo tudi za nas vsak dan obnovila svetla izkušnja srečanja z njenim vstalim Sinom.

nedelja, 22. marec 2026, 12:48

Angel Gospodov je molitev, ki jo v spomin na večno skrivnost učlovečenja molimo trikrat na dan: ob sedmih zjutraj, ob poldne in ob večernem zvonjenju, ko se začne mračiti. Ime Angel Gospodov izhaja iz prvih dveh besed molitve Angel Gospodov je oznanil Mariji. To molitev moli papež z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra opoldne vsako nedeljo in praznik. Sveti oče ima pred molitvijo Angel Gospodov kratek nagovor na podlagi dnevnih beril. Molitvi in blagoslovu sledi pozdrav romarjev. Od velike noči do binkošti je namesto molitve Angel Gospodov molitev Raduj se Kraljica nebeška, s katero se spominjamo vstajenja Jezusa Kristusa. Na koncu obeh molitev se trikrat zmoli Slava Očetu.

Zadnje opoldanske molitve

Preberite vse >