Išči

Išči

Išči

slslovenščina
Papež Leon XIV. je z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra vodil opoldansko molitev Raduj se, Kraljica nebeška. Papež Leon XIV. je z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra vodil opoldansko molitev Raduj se, Kraljica nebeška.  (@Vatican Media)
Papež

Papež: Na binkoštni dan kličimo Svetega Duha, naj odpre vsa vrata, ki še vedno ostajajo zaprta

»Dragi bratje in sestre, lepo nedeljo vam voščim! Na binkoštni praznik smo poklicani, da premišljujemo o daru Svetega Duha, ki je bil obilno razlit na nastajajočo Cerkev, danes pa ponovno podarjen njenim članom kot luč in moč, ki jih spremlja v vseh življenjskih položajih«. S temi besedami je papež Leon XIV. začel nagovor pred opoldansko molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo binkoštno nedeljo.

Leon XIV.

Zadržimo se lahko pri podobi Duha, ki nam jo daje današnje bogoslužje: Duh odpira vrata. Evangelij nam namreč pravi, da »so bila tam, kjer so bili učenci iz strahu pred Judi, vrata zaklenjena« (Jn 2019), hkrati pa nam Apostolska dela pripovedujejo, da je Duh prišel kot silovit vihar (prim. Apd 2,2), ki je odprl ta vrata, spodbudil učence, naj gredo ven in oznanjajo veselo vest vstalega Kristusa. Tudi danes se lahko vprašamo: katera vrata odpira Sveti Duh?

Prva vrata so vrata samega Boga, v smislu, da nam odpira dostop do Božje skrivnosti, kakor se nam je razodel v Jezusu Kristusu. Z darom svojega Duha nam Bog daje pravo vero, ki nam pomaga razumeti smisel Svetega pisma, se nam da spoznati kot bližnji in nam omogoča, da smo deležni njegovega življenja. Sveti Duh nam pomaga do osebnega izkustva Boga, da ga srečamo v Jezusu in ne samo v izpolnjevanju njegove postave, da ga ponovno prepoznamo v sebi in odkrijemo znamenja njegove navzočnosti v vsakdanjem življenju.

Druga vrata so vrata dvorane zadnje večerje, se pravi Cerkve. Brez ognja Duha bi Cerkev ostala jetnica strahu, plaha pred izzivi sveta, zaprta vase in zato tudi nesposobna vstopiti v dialog s časi, ki se spreminjajo. Duh odpira vrata Cerkve, da bi bila sprejemajoča in gostoljubna do vseh, tudi do tistih, ki so zaprli vrata za Boga, drugim, upanju, veselju nad življenjem. Kot je opozarjal papež Frančišek, smo poklicani biti »Cerkev, ki blagoslavlja in opogumlja […] Cerkev odprtih vrat za vse« (Homilija pri maši začetka Generalnega zasedanja redne splošne škofovske sinode, 4. oktobra 2023).

Končno Sveti Duh odpira vrata naših src, ko nam pomaga premagati odpor, sebičnost, nezaupanje in predsodke ter nas usposablja, da živimo kot Božji otroci in kot bratje med seboj. Kjer je Gospodov Duh, se rodi bratstvo med ljudmi, skupinami in ljudstvi zemlje in vsi govorijo en sam jezik ljubezni, ki združuje in usklajuje raznolikost.

Bratje in sestre, tudi danes, zlasti na ta binkoštni dan, moramo klicati Svetega Duha, naj odpre vsa vrata, ki še vedno ostajajo zaprta. Ponovno moramo odkriti Boga kot Očeta, ki nas ljubi, graditi Cerkev, kjer se vsi počutijo doma in storiti vse za rast bratskega sveta, v katerem vlada mir med vsemi ljudstvi.

Kot prvi učenci zaupajmo v priprošnjo Device Marije, prebivališča Svetega Duha in Matere Cerkve.

nedelja, 24. maj 2026, 16:48

Antifona Raduj se, Kraljica nebeška (Regina Coeli) je ena od štirih marijanskih antifon (druge so še Alma Redemptoris Mater, Ave Regina Coelorum in Salve Regina).
Papež Benedikt XIV. je leta 1742 predpisal, naj se jo moli namesto Angelovega češčenja in to stoje, kot znamenje zmage nad smrtjo, med velikonočnim časom, torej od velikonočne nedelje do binkošti.
Molimo jo kot Angelovo češčenje trikrat na dan: zjutraj, opoldne in zvečer, da bi posvetili dan Bogu in Mariji.
Ta starodavna antifona izhaja glede na pobožno izročilo iz VI. ali X. stoletja, medtem ko je njeno razširjenje dokumentirano v prvi polovici XIII. stoletja, ko je bila vključena v frančiškovski brevir. Sestavljajo jo štiri vrstice, ki končajo z aleluja. S to molitvijo se verniki obračajo na Marijo, Kraljico nebes, da bi se z njo veselili Kristusovega vstajenja.
Papež Frančišek je 6. aprila 2015 ravno med molitvijo Raduj se Kraljica nebeška dan po veliki noči svetoval, kakšno naj bo razpoloženje srca, ko se moli to molitev:
»V tej molitvi, ki ji daje ritem aleluja, se obračamo na Marijo in jo vabimo, da se veseli, saj je On, ki ga je nosila v svojem telesu, vstal, kakor je obljubil in se ji izročamo v priprošnjo. Dejansko pa je naše veselje odsev Marijinega veselja, saj je ona tista, ki je z vero ohranjala in ohranja, kar se je Jezusu zgodilo. Molimo torej to molitev z ganjenostjo otrok, ki so srečni, ker je njihova Mati srečna.«

Zadnje opoldanske molitve

Preberite vse >

Moli s papežem

Regina Coeli

Regina coeli, laetare, alleluia.
Quia quem meruisti portare, alleluia.
Resurrexit, sicut dixit, alleluia.
Ora pro nobis Deum, alleluia.

V. Gaude et laetare, Virgo Maria, alleluia.
R. Quia surrexit Dominus vere, alleluia.

Oremus:

Deus, qui per resurrectionem Filii tui Domini nostri Iesu Christi mundum laetificare dignatus es, praesta, quaesumus, ut per eius Genetricem Virginem Mariam perpetuae capiamus gaudia vitae.
Per eundem Christum Dominum nostrum. Amen.

Raduj se, Kraljica nebeška

Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,
zakaj On, ki si ga bila vredna nositi, aleluja.
Je vstal, kakor je rekel, aleluja.
Prosi za nas Boga, aleluja.
Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja.
Ker je Gospod res vstal, aleluja.
Molimo.
Vsemogočni Bog, z vstajenjem svojega Sina Jezusa Kristusa si razveselil človeštvo. Po priprošnji njegove deviške matere Marije naj dosežemo veselje večnega življenja.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.