Išči

Išči

Išči

slslovenščina
Raduj se, Kraljica nebeška, 17. maj 2026. Raduj se, Kraljica nebeška, 17. maj 2026.  (@Vatican Media)
Papež

Vnebohod naš način mišljenja, čutenja in delovanja vedno bolj približuje Božjemu srcu

»Dragi bratje in sestre, lepo nedeljo vam voščim! Po mnogih državah sveta danes praznujejo slovesnost Gospodovega vnebohoda«. S temi besedami je papež Leon XIV. začel nagovor pred opoldansko molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška z okna apostolske paleče na Trgu sv. Petra na današnjo 7. velikonočno nedeljo oziroma na slovesni praznik Gospodovega vnebohoda, ki ga obhajajo na nedeljo po številnih državah.

Leon XIV.

Podoba Jezusa, ki se, - kot pravi svetopisemsko besedilo (prim. Apd 1,1-11) – dviga z zemlje in se vzpenja proti nebu, lahko povzroči, da to skrivnost dojamemo kot oddaljen dogodek. V resnici ni tako. Z Jezusom smo namreč kot udje z glavo združeni v eno samo telo in njegov vnebohod nas skupaj z njim priteguje v polno občestvo z Očetom. Sveti Avguštin je v zvezi s tem dejal: »Dejstvo, da gre glava naprej, prestavlja upanje za ude« (Sermo 265, 1.2).

Vse Kristusovo življenje je gibanje vzpona, ki preko njegove človeškosti objema in vključuje ves svet, ko dviga in odkupuje človeka iz njegovega grešnega stanja, prinaša luč, odpuščanje in upanje tja, kjer so bili tema, krivica in obup, da bi dosegel končno zmago Velike noči, v kateri je Božji Sin »s svojo smrtjo uničil našo smrt in nam s svojim vstajenjem obnovil življenje« (velikonočni hvalospev 1).

Vnebohod nam torej ne govori o neki oddaljeni obljubi, ampak o živi vezi, ki tudi nas priteguje k nebeški slavi, ko že v tem življenju širi in dviga naše obzorje in naš način mišljenja, čutenja in delovanja vedno bolj približuje meri Božjega srca.

Pot tega vzpona poznamo (prim. Jn 14,1-6). Najdemo jo v Jezusu, v daru njegovega življenja, v njegovih zgledih in njegovih naukih, tako kot jo vidimo tudi začrtano v Devici Mariji in svetnikih: v tistih, ki nam jih Cerkev ponuja kot univerzalni vzor in tistih – kot jih je rad imenoval papež Frančišek – »za sosednjimi vrati« (prim. Apostolska spodbuda Gaudete et exultate, 7), s katerimi živimo svoje dneve, očetje, mame, stari starši, ljudje vseh starosti in stanov, ki si z veseljem in zavzetostjo iskreno prizadevajo živeti po evangeliju.

Z njimi, z njihovo podporo in zahvaljujoč se njihovim molitvam se tudi mi lahko naučimo dan za dnem vzpenjati se proti nebesom, tako da imamo v svojih mislih, kot pravi sv. Pavel, vse tisto, »kar je resnično […], pravično, […] ljubezni vredno« (Flp 4,8), in z Božjo pomočjo udejanjamo, kar smo »slišali in videli« (v. 9), ter s tem dajemo v nas in okoli nas rast Božjemu življenju, ki smo ga prejeli pri krstu in ki nas stalno vleče navzgor, k Očetu, in po svetu širi dragocene sadove občestva in miru.

Naj nam pomaga Marija, Kraljica nebes, ki v vsakem trenutku osvetljuje in vodi našo pot.

nedelja, 17. maj 2026, 12:47

Antifona Raduj se, Kraljica nebeška (Regina Coeli) je ena od štirih marijanskih antifon (druge so še Alma Redemptoris Mater, Ave Regina Coelorum in Salve Regina).
Papež Benedikt XIV. je leta 1742 predpisal, naj se jo moli namesto Angelovega češčenja in to stoje, kot znamenje zmage nad smrtjo, med velikonočnim časom, torej od velikonočne nedelje do binkošti.
Molimo jo kot Angelovo češčenje trikrat na dan: zjutraj, opoldne in zvečer, da bi posvetili dan Bogu in Mariji.
Ta starodavna antifona izhaja glede na pobožno izročilo iz VI. ali X. stoletja, medtem ko je njeno razširjenje dokumentirano v prvi polovici XIII. stoletja, ko je bila vključena v frančiškovski brevir. Sestavljajo jo štiri vrstice, ki končajo z aleluja. S to molitvijo se verniki obračajo na Marijo, Kraljico nebes, da bi se z njo veselili Kristusovega vstajenja.
Papež Frančišek je 6. aprila 2015 ravno med molitvijo Raduj se Kraljica nebeška dan po veliki noči svetoval, kakšno naj bo razpoloženje srca, ko se moli to molitev:
»V tej molitvi, ki ji daje ritem aleluja, se obračamo na Marijo in jo vabimo, da se veseli, saj je On, ki ga je nosila v svojem telesu, vstal, kakor je obljubil in se ji izročamo v priprošnjo. Dejansko pa je naše veselje odsev Marijinega veselja, saj je ona tista, ki je z vero ohranjala in ohranja, kar se je Jezusu zgodilo. Molimo torej to molitev z ganjenostjo otrok, ki so srečni, ker je njihova Mati srečna.«

Zadnje opoldanske molitve

Preberite vse >

Moli s papežem

Regina Coeli

Regina coeli, laetare, alleluia.
Quia quem meruisti portare, alleluia.
Resurrexit, sicut dixit, alleluia.
Ora pro nobis Deum, alleluia.

V. Gaude et laetare, Virgo Maria, alleluia.
R. Quia surrexit Dominus vere, alleluia.

Oremus:

Deus, qui per resurrectionem Filii tui Domini nostri Iesu Christi mundum laetificare dignatus es, praesta, quaesumus, ut per eius Genetricem Virginem Mariam perpetuae capiamus gaudia vitae.
Per eundem Christum Dominum nostrum. Amen.

Raduj se, Kraljica nebeška

Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,
zakaj On, ki si ga bila vredna nositi, aleluja.
Je vstal, kakor je rekel, aleluja.
Prosi za nas Boga, aleluja.
Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja.
Ker je Gospod res vstal, aleluja.
Molimo.
Vsemogočni Bog, z vstajenjem svojega Sina Jezusa Kristusa si razveselil človeštvo. Po priprošnji njegove deviške matere Marije naj dosežemo veselje večnega življenja.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.