Papež

Papež Urbi et Orbi: Velika noč je zelo draga zmaga Kristusa, Sina živega Boga

»Bratje in sestre, Kristus je vstal! Blagoslovljeno veliko noč!«, tako je voščil papež Leon XIV. iz osrednje lože bazilike sv. Petra v nedeljo, 5. aprila 2026, na Veliko noč, praznik Gospodovega vstajenja, preden je nagovoril zbrane, voščil v različnih jezikih, zmolil molitev Raduj se Kraljica nebeška in podelil apostolski blagoslov Urbi et Orbi zbranim na Trgu sv. Petra, kakor tudi tistim, ki so spremljali dogodek preko Mondovizije ali drugih komunikacijskih sredstev.

Leon XIV.

Sporočilo Urbi et Orbi
Velika noč 2026

Bratje in sestre, Kristus je vstal! Blagoslovljeno veliko noč!

Že stoletja Cerkev navdušeno opeva dogodek, ki je izvir in temelj njene vere: »Gospod življenja je umrl, / zdaj kraljuje živ! / Vémo: Kristus je res vstal od mrtvih! / Ti o Kralj zmagoslavni, se nas usmili.« (Velikonočna pesem slednica).

Velika noč je zmaga, zmaga življenja nad smrtjo, luči nad temo, ljubezni nad sovraštvom. Zelo draga zmaga: Kristus, Sin živega Boga (prim. Mt 16,16) je moral umreti, in to umreti na križu, potem ko ga je zadela krivična obsodba, potem ko je bil zasramovan in mučen, potem ko je prelil vso svojo kri. Kakor pravo žrtvovano jagnje je vzel nase greh sveta (prim. Jn 1,29; 1 Pt 1,18-19) in je tako vse nas, z nami pa tudi vse stvarstvo osvobodil izpod oblasti zla.

Toda kako je Jezus zmagal? Kakšna je moč, s katero je enkrat za vselej premagal starega Sovražnika, Kneza tega sveta (prim. Jn 12,31)? Kakšna je sila, s katero je vstal od mrtvih, ne tako, da bi se vrnil v prejšnje življenje, ampak tako, da je vstopil v večno življenje in tako v svojem mesu odprl prehod s tega sveta k Očetu?

Ta moč, ta sila je Bog sam, Ljubezen, ki ustvarja in poraja, Ljubezen, ki je zvesta do konca, Ljubezen, ki odpušča in odkupuje.

Kristus, naš »zmagoslavni kralj«, se je boril in je v svoji bitki zmagal z zaupljivo predanostjo Očetovi volji, njegovemu odrešenjskemu načrtu (prim. Mt 26,42). Tako je vse do konca prehodil pot dialoga, ne z besedami, ampak z dejanji; da bi našel nas, izgubljene, je postal meso; da bi osvobodil nas, sužnje, je postal suženj; da bi dal življenje nam, smrtnikom, se je pustil umoriti na križu.

Sila, s katero je Kristus vstal, je povsem nenasilna. Podobna je sili pšeničnega zrna, ki zgnije v zemlji, potem pa zraste, si utre pot med grudami, vzklije in postane zlat klas. Še bolj pa je podobna sili človeškega srca, ki – čeprav razžaljeno – odkloni nagonsko maščevanje in polno sočutja moli za tistega, ki ga je užalil.

Bratje in sestre, to je prava sila, ki človeštvu prinaša mir, ker vzpostavlja spoštljive odnose na vseh ravneh: med ljudmi, družinami, družbenimi skupinami, narodi. Nima zasebnega interesa, ampak meri na skupno dobro; noče vsiliti lastnega načrta, pač pa prispeva k oblikovanju in udejanjanju skupnega.

Da, Kristusovo vstajenje je začetek novega človeštva, je vstop v pravo obljubljeno deželo, kjer vladajo pravičnost, svoboda in mir, kjer se vsi prepoznavajo kot bratje in sestre, otroci istega Očeta, ki je Ljubezen, Življenje, Luč.

Bratje in sestre, s svojim vstajenjem nas Gospod še močneje postavlja pred dramo naše svobode. Pred praznim grobom se lahko napolnimo z upanjem in začudenjem kakor učenci ali s strahom kot stražarji in farizeji, ki so bili prisiljeni zateči se k laži in prevari, samo da ne bi priznali, da je tisti, ki je bil obsojen, resnično vstal (prim. Mt 28,11-15).

V luči velike noči pustimo, da nas Kristus preseneti! Pustimo njegovi neizmerni ljubezni, da nam spremeni srce! Kdor ima v rokah orožje, naj ga odvrže! Kdor ima moč, da sproži vojno, naj izbere mir! Ne miru, ki se ga doseže s silo, ampak z dialogom! Ne z voljo po prevladi nad drugim, ampak po srečanju z njim!

Privajamo se na nasilje, sprijaznjujemo se z njim in postajamo brezbrižni. Brezbrižni spričo smrti tisočev ljudi. Brezbrižni do posledic sovraštva in razdora, ki jih sejejo spori. Brezbrižni do gospodarskih in družbenih posledic, ki jih ti spori povzročajo in jih vsi zaznavamo. Obstaja vedno bolj opazna »globalizacija brezbrižnosti«, da se spomnimo na izraz, ki je bil drag papežu Frančišku, ki je pred enim letom s te lože namenil svetu svoje zadnje besede, ko nas je spomnil: »Kakšno željo po smrti vidimo vsak dan v tolikih sporih, ki prizadevajo različne konce sveta!« (Sporočilo Urbi et Orbi, 20. april 2025).

Kristusov križ nas vedno spominja na trpljenje in bolečino, ki obdajata smrt, ter na muko, ki jo ta vsebuje. Vse nas je strah smrti in iz strahu se obračamo proč, je raje niti ne pogledamo. Ne moremo še naprej biti brezbrižni! In ne moremo se sprijazniti z zlom! Sveti Avguštin nas uči: »Če te je strah smrti, vzljubi vstajenje!« (Govor 124,4). Tudi mi vzljubímo vstajenje, ki nas spominja, da zlo ni poslednja beseda, ker ga je Vstali premagal.

On je šel preko smrti, da bi nam dal življenje in mir: »Mir vam zapustim, svoj mir vam dam; jaz vam ga dajem, a ne, kakor ga daje svet« (Jn 14,27). Mir, ki nam ga izroča Jezus, ni mir, ki bi se omejeval na utišanje orožja, ampak mir, ki se dotakne srca vsakega od nas in ga spremeni! Spreobrnimo se h Kristusovemu miru! Dajmo slišati krik po miru, ki izvira iz srca! Zato vabim vse, da se mi pridružite pri molitvenem bdenju za mir, ki ga bomo obhajali tukaj, na Trgu svetega Petra naslednjo soboto, 11. aprila.

Na ta praznični dan, opustimo sleherno željo po sporih, nadvladi in moči ter prosimo Gospoda, naj dá svoj mir svetu, ki ga pretresajo vojne in ga zaznamujeta sovraštvo in brezbrižnost, ki nam dajeta občutek, da smo nemočni pred zlom. Gospodu priporočimo vsa srca, ki trpijo in pričakujejo resnični mir, ki ga lahko da samo on. Izročimo se mu in mu odprimo svoja srca! Samo on dela vse novo (prim. Raz 21,5)!
Blagoslovljeno veliko noč!
---
Vsem, ki me poslušajo namenjam prisrčno voščilo v nekaterih jezikih:
Italiano (v italijanščini)
Blagoslovljeno veliko noč. Vsem ponesite veselje vstalega in navzočega Jezusa med nami.
Francese (v francoščini)
Joyeuses Pâques ! Portez à tout le monde la joie de Jésus ressuscité et présent parmi nous.
Inglese (v angleščini)
Happy Easter! May you bring the joy of Jesus, who is risen and present in our midst, to all you meet.
Tedesco (v nemščini)
Frohe Ostern! Bringt allen die Freude des auferstandenen Jesus, der unter uns gegenwärtig ist.
Spagnolo (v španščini)
¡Feliz Pascua! Lleven a todos la alegría de Jesús resucitado y presente entre nosotros.
Portoghese (v portugalščini)
Feliz Páscoa! Levai a todos a alegria do Senhor Ressuscitado e presente entre nós.
Polacco ( v poljščini)
Radosnych Świąt Wielkanocnych!
Arabo (v arabščini)
قِيامَة مَجِيدَة!
Cinese (v kitajščini)
复活节快乐
Latino (v latinščini)
Felix sit vobis Domini resurrectionis festivitas! Iesu resuscitati, inter nos adstantis, laetitiam cum omnibus communicate.
---
Raduj se Kraljica nebeška
---
Blagoslov Urbi et Orbi
Papež Leon XIV.: »Sveta apostola Peter in Pavel, v katerih moč in oblast zaupamo, naj posredujeta za nas pri Gospodu.«
Ljudstvo: »Amen.«

Papež Leon XIV.: »Po prošnjah in zaslugah blažene Marije vedno Device, blaženega Mihaela nadangela, blaženega Janeza Krstnika in svetih apostolov Petra in Pavla ter vseh svetnikov naj se vas usmili vsemogočni Bog; Jezus Kristus naj vam odpusti vse grehe in vas privede v večno življenje.«
Ljudstvo: »Amen.«

Papež Leon XIV.: »Odpustek, odvezo in odpuščanje vseh vaših grehov, čas za resnično in rodovitno pokoro, vedno spokorno srce in poboljšanje življenja, milost in tolažbo Svetega Duha in da bi do konca vztrajali v dobrih delih, naj vam podeli vsemogočni in usmiljeni Gospod.«
Ljudstvo: »Amen.«

Papež Leon XIV.: »Blagoslov vsemogočnega Boga, Oče+ta in Si+na in Svetega + Duha naj pride na vas in na vas vedno ostane.«
Ljudstvo: »Amen.«