Pismo Leona XIV. Tawadrosu II. ob dnevu koptsko-katoliškega prijateljstva
Leon XIV.
Njegovi svetosti Tawadrosu II.,
papežu Aleksandrije,
patriarhu sedeža sv. Marka
Vaša svetost, dragi brat v Kristusu.
Kristus je vstal! Al-Messih qam!
V veseli luči velike noči vas z veseljem pozdravljam ob priložnosti dneva prijateljstva med kopti in katoličani, s čimer nadaljujem plemenito izročilo mojega ljubljenega predhodnika papeža Frančiška.
Ta dan prijateljstva, čigar ideja izvira od vaše svetosti, slavi odnose med Petrovim in Markovim sedežem, in je resnično pomembna pobuda. Za nas, kristjane, prijateljstvo ni le nejasno čustvo; je v samem srcu našega življenja in vere. Saj nas sam naš Gospod imenuje prijatelje (prim. Jn 15,15) in nas uči, da »nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo da svoje življenje za svoje prijatelje« (Jn 15,13). Tako bomo, če bomo črpali iz Kristusovega prijateljstva z nami, sposobni tudi mi okrepiti prijateljstvo med nami in med našima Cerkvama, ko bomo še naprej skupaj pričevali o Božji ljubezni do vsega človeštva!
To prijateljsko romanje je usposobilo naši Cerkvi, ki so ju ločevala stoletja nerazumevanja, da sta začeli zelo rodoviten teološki dialog, ki sta pred več kot petdesetimi leti začela sv. Pavel VI. in njegova svetost papež Shenouda III. blaženega spomina. Ta dialog, ki je bil v začetku dvostranski, od leta 2003 poteka v okviru Mednarodne mešane komisije za teološki dialog med Katoliško Cerkvijo in Vzhodnimi Pravoslavnimi Cerkvami, katere trije prelomni dokumenti dokazujejo vedno večje teološko razumevanja. Upam, da bo ta komisija, katere koordinacijski odbor trenutno zaseda v Rimu, mogla čim prej nadaljevati svoje delo z vsemi Cerkvami Vhodne pravoslavne družine, da bi odgovorila na Kristusovo molitev: »Da bodo vsi eno« (Jn 17,21).
To priložnost izrabljam tudi zato, da izrazim svojo globoko hvaležnost vaši Svetosti in Koptski Pravoslavni Cerkvi za zares bratsko gostoljubje, ki ste ga izkazali udeležencem šeste svetovne konference Komisije za vero in red, vključno z veliko katoliško delegacijo, ki je potekala v Samostanu sv. Bishoya v Wadiju El Natrun oktobra 2025. Prepričan sem, da bodo premišljevanja ob 1700-letnici prvega ekumenskega koncila spet razvnela našo željo po doseganju vidne enosti Cerkve, enosti, ki korenini v enem krstu, ki ga izpovedujemo v nicejski veroizpovedi, in za katero iskreno molim, da jo bomo dosegli.
V času, ko naš svet prizadeva toliko spopadov, zlasti na Bližnjem Vzhodu, si morajo kristjani bolj kot kadar koli prej prizadevati za popolno enost, da bi lahko skupaj pričevali za Kneza Miru. Pri tem smo lahko prepričani v mogočno priprošnjo in zgled neštetih mučencev, ki so trpeli za Kristusovo ime.
Vaša svetost, ko se naši Cerkvi pripravljata na praznik binkošti, molim, da bi Sveti Duh, vir in nosilec vseh darov, vodil kopte in katoličane na našem skupnem romanju v resnici in ljubezni do polnega občestva. V veselem pričakovanju, da vas bom vašo Svetost lahko osebno srečal, Vam zagotavljam svoje molitve, ko vam izražam bratski objem miru v Kristusu, našem vstalem Gospodu.
Vatikan, 4. maja 2026
LEON PP. XIV
