Sveti oče: Banke lahko močno vplivajo na družbeni in kulturni razvoj

Sveti oče je izrazil zadovoljstvo ob srečanju, ki predstavlja priložnost, da skupaj razmislijo o vlogi bank in kreditnih zadrug v naši družbi. »Institucije, ki jih predstavljate, imajo različni izvor, združuje pa jih potreba po podpori podjetništva ter javnih in zasebnih financ v različnih obdobjih in v različnih kontekstih italijanske zgodovine. Njihovi začetki, za katere sta značilna pogum in ustvarjalnost, pričajo o komplementarnosti med varčevanjem in naložbami, zasebnimi in javnimi, za uresničevanje skupnega dobrega in za trdno ekonomsko rast.«

  (@Vatican Media)

Bančni sistem kot zagovornik pravične porazdelitve za splošno blaginjo

Papež je spomnil, da so njihove finančne institucije na različne načine podpirale pravično delitev in prerazporeditev bogastva med posamezniki, podjetji in institucijami ter tako njegovo porabo naredile za vse bolj dostopno in cenile prispevek vsakega.

»To je družbena funkcija, ki se dobro ujema s poslanstvom, ki ga je Bog zaupal človeštvu, da naj bo varuh stvarstva, zaradi česar je “vsaka človeška dejavnost [...] poklicana, da rodi sadove tako, da z velikodušnostjo in pravičnostjo uporablja tiste darove, ki jih je Bog prvotno dal na voljo vsem, in da z gorečim zaupanjem razvija tista semena dobrega, ki so kot obljuba rodovitnosti vpisana v celotno stvarstvo” (Oeconomicae et pecuniariae quaestiones, 6. januar 2018, 4).«

»Prav zaradi te konstruktivne sposobnosti se je bančni sistem skozi stoletja znašel v središču pomembnih gospodarskih in družbenih razvojnih procesov ter postal vse bolj kompleksna in večplastna stvarnost, sposobna vplivati ​​na življenja ljudi. Koncentracija kapitala ter razpoložljivost usposobljenih kadrov sta mu zagotovili znatne ekonomske vire, kar mu je omogočilo dvojno možnost: da postane zagovornik pravične porazdelitve za splošno blaginjo ali, v negativnem smislu, zagovornik sebičnega kopičenja, ki je vir neenakosti in revščine.«

  (@Vatican Media)

Finančni trg, kjer dobiček in solidarnost nista nasprotnika

V tem splošnem okviru zgodovina bank v Italiji govori o tem, da »lahko tisti, ki delujejo na finančnem trgu, ne le delajo dobro s pravičnim ravnanjem, ampak tudi z ozaveščanjem in izobraževanjem ljudi ter okolij, v katerih delujejo, o preudarni in moralno ustrezni rabi virov, v kateri se združujejo občutljivost, inteligenca, poštenost in karitativnost, ter s tem postanejo zagovorniki “humanizirajočih meril […], po katerih dobiček in solidarnost nista več nasprotnika” (ibid. 11)«. Poleg tega ta zgodovina kaže, kako »takšen način delovanja sčasoma zagotavlja tudi zdravo in trajno rast struktur, družbenih modelov in odnosov«.

Za številkami so ženske, moški, družine

Papež je izpostavil, da duh bančnih ustanov opominja, da »v banko ne prihaja najprej kapital, ampak ljudje, in da za številkami stojijo ženske in moški, družine, ki potrebujejo pomoč«.

»Zato ste vi, dediči velike tradicije človeške pozornosti – v okolju, kjer visoka informatizacija orodij narekuje vedno bolj zapletene in umetne posredovalne mehanizme v medosebnih odnosih –, poklicani, da poskrbite, da se tisti, ki uporabljajo vaše storitve, ne počutijo prepuščeni hladnosti algoritemskih sistemov – ne glede na to, kako učinkoviti in matematično natančni so –, ampak da za tehničnimi orodji zaznavajo, kot v preteklosti tudi danes, prisotnost ljudi, ki so pripravljeni prisluhniti in želijo dobro.«

  (@Vatican Media)

Vpliv na družbeni in kulturni razvoj

»Banke lahko močno vplivajo na strukturno evolucijo družbe in tudi na njen kulturni razvoj. Zato je vaša navzočnost dragocena: da opominjate tiste, ki se prehitro zatekajo k povsem materialnim vrednotam in v življenju zamenjujejo cilje in sredstva, da je treba tudi na finančnem področju v središče vedno postaviti osebo in da je na tem stebru treba graditi alternativne družbene strukture, ki jih potrebujemo,« je izpostavil papež.

Svoje delo usmerjati k etiki solidarnosti

Zbranim pri avdienci je dejal, da je zato v tem smislu njihovo delo »živo in aktualno«, kot to dokazujejo številni humanitarni in kulturni projekti, ki jih podpirajo. Spodbudil jih je, naj še naprej delujejo na ta način, pri tem pa ohranjajo živo svojo poklicanost kot ustanov za vzajemno podporo ter svoje prizadevanje »vedno usmerjajo k etiki solidarnosti«: »To je seme, iz katerega ste se rodili, ter močna in globoka korenina, čeprav pogosto skrita, zahvaljujoč kateri drevo vaše stvarnosti še naprej raste in se razvija. Zvesti svojim koreninam, nikoli ne pozabite na dejavno ljubezen, naj bo vedno bolj vodilno načelo vaših programskih izbir!«

  (@Vatican Media)