Papež je prejel knjigo o Xavierju, o življenju, preživetem v ljubezni tudi v bolezni
Sebastián Sansón Ferrari – Castel Gandolfo
Do zadnjega trenutka Elisabet Argemí ni vedela, ali bo imela priložnost govoriti s papežem Leonom XIV. V torek, 18. avgusta, v Castel Gandolfu, ko je papež zapuščal Apostolsko palačo, da bi se vrnil v Vatikan, se je srečanje zgodilo nepričakovano. Papežev avto se je ustavil, Leon XIV. je spustil okno in ji spregovoril z besedami, ki se jih še vedno ganjeno spominja: »Povej mi, povej mi«. Argemí, medicinska sestra v bolnišnici ICOF v Barceloni, je izkoristila te kratke trenutke, da mu je dala izvod knjige »Učiti se umreti, da bi živel«, ki zbira pričevanje njenega brata Xavierja Argemija, ki je trpel za mišično distrofijo in je lani umrl v starosti 29 let.
»Bil je brat, ki je zelo ljubil življenje,« je pojasnila. Xavier je pogosto govoril, da se je čutil ljubljenega in da je tudi druge zelo ljubil. Zanj je ta ljubezen dajala smisel njegovemu obstoju. Bolezen je zaznamovala njegovo življenje, a ga ni zmanjšala. Po besedah njegove sestre je Xavier lahko spremljal in pomagal mnogim ljudem. Po njegovi smrti so mnogi prišli na njegov pogreb. »Bilo je zelo sveto življenje,« je dejala Elisabet.
Kratko srečanje s papežem
Izmenjava z Leonom XIV. je trajala le nekaj trenutkov, a je ostala vtisnjena v srce Elisabet Argemí. Papež je vzel knjigo s posvetilom in jo poslušal: »Pozorno me je pogledal, z naklonjenostjo, kot oče hčer.« Argemí je želela knjigo dostaviti papežu v Barceloni, a na koncu ni mogla. Srečanje v Castel Gandolfu ji je omogočilo uresničitev te želje, ki ima poseben pomen: papežu prinesti pričevanje mladeniča, čigar življenje je zaznamovala bolezen, a tudi preprosto prepričanje, da vrednost obstoja ni odvisna od razmer, v katerih človek živi, temveč od sposobnosti ljubiti in biti ljubljen.
»Dvignite pogled vsak dan«
Elisabet Argemí se spominja svoje izkušnje med papeževim apostolskim potovanjem v Španijo junija letos. Pozorno je spremljala različne dogodke, sodelovala pri bdenju na Montjuïcu in bila tiste dni na ulicah Barcelone. Zanjo je eno osrednjih sporočil tega potovanja na temo »Dvignite pogled« izhodišče za nadaljevanje Ksaverjeve zapuščine. Pogled, ki ga hrani odnos njenega brata z Jezusom, »našim prijateljem in našo ljubeznijo«, je lahko lekcija za vse. Molitev, zakramenti in evangelij so za Elizabeto sestavni del njene vsakodnevne poti, prav tako tudi sledenje papežu skozi avdience, njegova pisanja in njegove besede. Argemí verjame, da sredi izzivov današnjega sveta pričevanje njenega brata vsebuje prav to povabilo: pogledati onkraj bolezni in stisk ter odkriti, kaj lahko da življenju smisel. Elisabet se je odločila, da bo še naprej delila Xavierjevo zgodbo, pričevanje, ki je doseglo tudi papeža Leona XIV.
