Leto dni od brodoloma v Cutru: poziv k pravičnosti
Vatikan News
Na ulicah mesta Crotone, le nekaj kilometrov stran od plaže Cutro, so se leto dni po tragičnem brodolomu zbrali svojci umrlih in pogrešanih. Pozivali so k pravičnosti in zahtevali, da se razjasnijo razlogi za neuspešno reševanje brodolomcev v noči med 25. in 26. februarjem 2023. Prišli so iz Nemčije, Avstrije, severne Italije in Združenih držav Amerike. Pakistanci, Sirci, Iranci in zlasti Afganistanci, ki so v dežju hodili za velikim napisom »Nikoli več mrtvih migrantov v Sredozemlju«. Pridružili so se jim tudi prostovoljci organizacij Rescue, Save the Children in Rdečega križa in se skupaj odpravili proti športni dvorani, v kateri so lani bile krste z najdenimi trupli in točka za zbiranje dokumentov in osebnih podatkov sorodnikov, ki so prišli prepoznat telesa.
Med udeleženci shoda je bila tudi Amarkhel ir Shah, nečakinja afganistanske novinarke Amarkhel Torpekai. Bilo je nemogoče sodelovati s talibani in zato se je odločila, da zapusti Afganistan. Umrla je v brodolomu v Cutri. Amarkhel ir Shah je tisto noč pred enim leto v brodolomu poleg tete izgubila še sestrično, njenega moža ter njune tri otroke. Afganistan je zapustil leta 2008, najprej je odšla v Belgijo, nato v Italijo.
Vincenzo Luciano, 50-letni ribič iz Cutra, je bil med prvimi, ki so skočili v morje, da bi rešili brodolomce. Pred letom dni je vatikanskim medijem pripovedoval o tragediji, ki jo je doživel, in o tem, kako težko je preživeti, spati, se vrniti domov in se umakniti s te plaže. Dvanajst mesecev pozneje se je le malo spremenilo. Kot je dejal, se vsak dan spomni prizorov izpred enega leta: »Upam, da bom pozabil, a ne morem. Kako lahko pozabiš, ko ti v naročju umre otrok?«
Med tiskovno konferenco v Crotonu je Manuelita Scigliano, odgovorna za koordinacijo združenj in aktivistov Rete 26 febbraio, ki so kmalu po borodolomu pomagali svojcem in preživelim, pozvala Italijo in Evropo k odločitvi, da je ljudi sredi Sredozemlja treba rešiti, saj se bomo le tako lahko izognili tragedijam, kot je bila ta v Cutru: »Vrnimo se k tistemu, kar moramo storiti, to je zaščititi življenje.«
Pietro Bartolo, poslanec Evropskega parlamenta in zdravnik z Lampeduse, ki je ob obletnici prav tako prišel v Crotone, pa je spomnil na pozive svetega očeta, naj Mare Nostrum ne postane Mare Mortum. Bartolo je izpostavil, da je papež Frančišek eden redkih, ki se ob vsaki priložnosti postavi na stran najslabotnejših. »Škoda, da se le malo stvari spremeni. Prej ali slej bomo spoznali, da imamo opravka z ljudmi, in takrat bomo začeli oblikovati evropske zakone in predpise – pri čemer tudi sam sodelujem –, da bi ti ljudje prišli po pravno urejenih poteh in ne na sramotne načine kot zdaj, ko so le nekaj metrov od Evrope deležni nasilja, slabega ravnanja, mučenja, poniževanja in nazadnje celo smrti. To je nesprejemljivo in nemoralno.«
