Kardinal Pizzaballa v Benetkah in Jesolu o situaciji v Sveti deželi
Vatican News
Župan: Benetke želijo biti blizu Sveti deželi
Kardinal Pizzaballa je na dvodnevni obisk prišel na povabilo beneškega patriarha Francesca Moraglie. Ob prihodu na patriarhat so ga pozdravili tudi predstavniki oblasti. Kot je poudaril župan Simone Venturini, »Benetke želijo biti še bližje Sveti deželi in njeni krščanski skupnosti, ne le z materialno podporo, temveč tudi z navzočnostjo, ki jo zaznamujejo prijateljstvo, poslušanje in podelitev. V teh težkih mesecih je kardinal Pizzaballa v izjemno kompleksnem kontekstu, zaznamovanem z globokimi napetostmi, dal pričevanje ravnovesja, modrosti in sposobnosti dialoga«. Ob tem je župan dodal, da Benetke, ki so zgodovinsko in kulturno povezane z Jeruzalemom, ponovno izražajo svojo pripravljenost, da podprejo vsako pot, ki lahko prispeva k miru in sobivanju med ljudstvi«. To temo je ponovil tudi sam kardinal Pizzaballa, ki je dejal, da se »iz Benetk, mesta kulture in mednarodnega izložbenega okna, lahko še močneje dvigne krik po miru za Sveto deželo«.
Kardinal je zatem obiskal baziliko svetega Marka in se zaustavil v molitvi pri evangelistovih relikvijah.
V Gazi še vedno težka situacija. Začetek gradnje šole
Med srečanjem z novinarji je pojasnil, da je kljub premirju situacija še vedno izredno težka. »V Gazi je ostalo 541 kristjanov. Izgubili so vse. Največji problem je pomanjkanje infrastrukture. Ljudje živijo v šotorih, brez kanalizacije, obdajajo jih miši, ki grizejo ljudi,« je dejal Pizzaballa in dodal: »Med vojno je bilo bistveno vprašanje preživetja. Zdaj se pojavlja veliko drugih vprašanj: Kdaj se bo to končalo? Kaj bo z nami? Zdravniki pravijo, da otroci potrebujejo psihološko podporo: vsi so travmatizirani. Tako med Izraelci kot med Palestinci vlada ozračje medsebojnega nezaupanja, vsi se čutijo ogroženi. Zelo težko je razumeti, če in kako se bo vse skupaj končalo ter kaj nas čaka v prihodnosti.« Zatem je kardinal povedal, da je Cerkev začela v Gazi ponovno vzpostavljati šolo, ki nudi celoten izobraževalni program, saj morata biti vzgoja in izobraževanje prednostni nalogi. Zaenkrat je vpisanih 500 otrok, to število pa želijo podvojiti. Poleg izvajanja pouka delijo tudi obroke in si prizadevajo ponovno zgraditi skupnost. Po besedah Pizzaballe od institucij prihaja zelo malo znamenj upanja, medtem ko jih je iz civilne družbe veliko. »Potrebno jih je gojiti, zlasti tiste, ki prihajajo od mladih. Na naslednjih volitvah po poletju bomo videli, kdo ima podporo. V tem ozračju se lahko pojavi skušnjava, da bi se zanesli na močnega voditelja. Hamas ni tako priljubljen, obstaja želja po spremembah. Vendar so razmere nestabilne in je težko napovedati, kaj se bo zgodilo,« je še dejal jeruzalemski latinski patriarh.
Odnosi z vlado zdaj dobri; iti naprej za skupno dobro
Po napetostih v preteklih mesecih zaradi prepovedi obhajanja velike noči je Pizzaballa dejal, da so zdaj »odnosi z vlado dobri. Prišlo je do nesporazumov, vendar je potrebno ohranjati komunikacijske poti in iti naprej za skupno dobro. Upanje na mir lahko izhaja iz civilne družbe, iz prizadevanja vsakega posameznika, da zgradi nekaj lepega in resničnega. Nasilen jezik ustvarja izključevanje, zavračanje in nasprotja. Spodbujajmo kulturo miru, Benetke nam lahko pomagajo, da bo to sporočilo še močnejše,« je še dejal kardinal Pizzaballa med srečanjem z novinarji.
Odpuščanje, sprava, prisluhniti drug drugemu
V sredo popoldan je jeruzalemski latinski patriarh odšel v Jesolo, letoviško mesto ob Jadranskem morju. Najprej je daroval sveto mašo v župnijski cerkvi Marije Pomočnice, zvečer pa je bil gost na srečanju, ki ga je za širšo javnost organizirala občina. Pogovor je vodil novinar Matteo Matzuzzi, ki se je navezal predvsem na kardinalovo pastoralno pismo z naslovom »V velikem veselju so se vrnili v Jeruzalem«, ki je izšlo pri Vatikanski založbi. »Človek se navadi na vse, tudi na življenje v konfliktnem okolju. Gledati moramo na realnost,« je dejal kardinal in nadaljeval: »Vojna se ne bo kmalu končala, ravno nasprotno. Ampak ali imamo kot Cerkev kaj za povedati? Kaj lahko storimo tudi od tukaj, da bi stvari spremenili? Moramo se vključiti, tvegati, izzivati, predlagati. Ne pozabimo, da smo odrešeni, rešeni, da nam je bilo odpuščeno. Začeti moramo govoriti o odpuščanju, spravi. In prva stvar, ki jo moramo storiti, je, da prisluhnemo drug drugemu.« Pizzaballa je nadaljeval: »Ni res, da je vse dovoljeno, da lahko storim karkoli, ko se borim za preživetje. Ni vse izgubljeno, ni malo ljudi, ki se prepustijo toku dogodkov. Dehumanizacija nas lahko pripelje do uničenja. Obstajajo globoke rane, za katere bo potrebno zelo veliko časa, da se bodo zacelile; ustvariti je treba življenjske opore. Kljub vsemu nas Bog kliče, da ostanemo skupaj. Kaj lahko storimo? Govoriti moramo o tem, kaj se dogaja v Sveti deželi, ohranjati pozornost in kot verniki predvsem moliti,« je dejal patriarh.
Gojiti željo po miru, ki izhaja iz Kristusa
Svoj dvodnevni obisk je sklenil v Benetkah, kjer je maševal v cerkvi Svete Marije zdravja. Med homilijo je poudaril: »Poklicani smo, da gojimo željo po miru, ki izhaja iz Kristusa in nas osvobaja. Nikoli se ne smemo prepustiti sovraštvu, zameri, duhu maščevanja, ampak moramo hrepeneti po miru in pravičnosti. Jezus nas uči, da moramo biti svobodni glede končnega izida. Naše delovanje ne sme biti pogojeno s pričakovanjem odgovora, temveč z željo po dobrem in po srečanju, ki vedno ostaja povsem prostovoljna odločitev. V času, ko se zdi, da o usodi človeštva odločajo svetovni veljaki, se moramo vsi spominjati naslednjega: blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali. Kajti tisti, ki so krotki danes, gradijo jutrišnjo prihodnost,« je sklenil homilijo kardinal Pizzaballa. Beneški patriarhat je ob koncu obiska v želji, da bi bilo sodelovanje s Sveto deželo še plodnejše, napovedal, da bo podprl gradnjo šole v Gazi s pomočjo darov iz nabirk po župnijah in škofove karitativnosti.
