Lampedusa. Današnja migrantska situacija in spomin na obisk papeža Frančiška
Vatican News
Lampedusa, ki leži bližje Severni Afriki kot celinski Italiji, je že desetletja vstopna točka v Evropo za migrante in begunce, ki tvegajo prečkanje Sredozemskega morja; v zadnjih treh letih je bilo zabeleženih več kot 182.000 prihodov.
Program obiska
Papež Leon XIV. bo z rimskega letališča Ciampino poletel ob 7.45, prihod na Lampeduso je predviden ob 9. uri. Najprej se bo zaustavil na pokopališču, kjer so pokopani migranti, ter položil cvetje. Sledil bo postanek pri spomeniku »Vrata Evrope«, ki je posvečen migrantom, ki so izgubili življenje med prečkanjem Sredozemskega morja. V višino meri skoraj pet metrov, v širino pa tri, umetnik Mimmo Paladino ga je izdelal iz ognjevzdržne keramike in pocinkanega železa in je bil postavljen 28. junija 2008. Navdih za spomenik so dramatične zgodbe na tisoče migrantov, ki se kljub številnim in velikim težavam – prepogosto – zaman trudijo priti v Evropo v iskanju boljše prihodnosti.
Nato bo sveti oče odšel do pomola Favaloro, ki bo po novem poimenovan po papežu Frančišku, ter tam blagoslovil spominsko ploščo in pozdravil nekatere migrante. Ob 10.30 bo daroval sveto mašo, zatem pa pozdravil predstavnike oblasti, bolne otroke in prostovoljce. Ob 12.30 bo poletel proti Rimu, povratek na letališče Ciampino je predviden ob 13.45.
Župan Lampeduse
V pogovoru za vatikanske medije je župan Lampeduse Filippo Mannino dejal, da bo obisk svetega očeta zelo pomenljiv in predstavlja nadaljevanje sporočila, ki je papež Frančišek posredoval svetu med svojim obiskom leta 2013. Po njegovih besedah Lampedusa ostaja »oporišče človečnosti«. S spomenikom »Vrata Evrope«, ki gleda proti Afriki, otok še naprej spominja tako na tiste, ki so varno prispeli na kopno, kot tudi na številne, ki so izgubili življenje pri poskusu prečkanja Sredozemskega morja v iskanju boljše prihodnosti.
Župan je prav tako izpostavil, da izkušnja Lampeduse uči, da je spričo tistih, ki pridejo in prosijo za pomoč, prednostna naloga reševanje. »Ko ti nekdo ponudi roko, mu najprej pomagaš, potem pride vse ostalo«, je poudaril in spomnil, da je migracijski pojav na Lampedusi dobil drugačen pomen v primerjavi s političnimi razpravami, ki potekajo daleč od otoka.
Mannino je spregovoril tudi o spremembah, ki so se v zadnjih letih zgodile na področju upravljanja prihodov migrantov. Če je Lampedusa v preteklosti živela v stanju stalnih izrednih razmer, danes organizacija – tudi zahvaljujoč prisotnosti Rdečega križa – omogoča bolj strukturirano in dostojanstveno upravljanje sprejema. V spominu pa ostajajo izjemni trenutki, kot je bil 12. september 2023, ko je na otok v enem samem dnevu prispelo okoli 10 tisoč migrantov, kar je skoraj enkrat več kot število stalnega prebivalstva. Mannino se spominja, da je bila takrat odločilna solidarnost lokalne skupnosti, ki se je mobilizirala za razdeljevanje hrane, zbiranje igrač za otroke in nudenje pomoči tistim, ki so prispeli.
Sprejemni center Contrada Imbriacola
Migrante, ki se danes izkrcajo na pomolu Favarolo, napotijo v sprejemni center Contrada Imbriacola, ki ga od leta 2023 upravlja Rdeči križ Italije. Namenjen je registraciji, zdravstvenemu pregledu in identifikaciji migrantov ter nudenju prve oskrbe po nevarnem prečkanju Sredozemskega morja. Poleg uradov predstavnikov oblasti in humanitarnih organizacij je v sprejemnem centru prisotna multidisciplinarna ekipa. Njen sestavni del so kulturni mediatorji, ki so dragocena pomoč že od prihoda na pomol, nato pa tudi v vseh fazah identifikacije in poznejše premestitve. Pogosto to delo opravljajo prav nekdanji migranti, oz. gostje sprejemnega centra. V njem so na razpolago prostori, opremljeni z vtičnicami in priključki za računalnike, ambulante, sanitarije, montažne stavbe za začasno nastanitev, jedilnica z lastno kuhinjo, ki lahko hkrati oskrbi do 120 oseb, ter tudi šotor, namenjen bogoslužju.
Papež Frančišek na Lampedusi
V pripravi na obisk papeža Leona XIV. na Lampedusi se danes spominjamo tudi prvega apostolskega potovanja papeža Frančiška, ki ga je 8. julija 2013 vodilo na ta italijanski otok, katerega površina meri dobrih 20 km². Šlo je za potovanje, ki je bilo hkrati tudi sporočilo, saj je sveti oče v nekaj urah, ki jih je preživel na otoku, ki simbolizira dramo migrantov v Sredozemlju, z dejanji in znamenji izpričal, kaj pomeni izraz »Cerkev v izhodu«. Prav tako je pokazal, zakaj je potrebno začeti, konkretno in ne metaforično, pri »bivanjskih periferijah«, če želimo zgraditi pravičnejši in bolj solidaren svet, človeštvo, ki bo spravljeno s seboj.
Še vedno se spominjamo nekaterih prizorov tega potovanja: papeža, ki obhaja sveto mašo na oltarju, narejenem iz čolnov migrantov; venca cvetja, ki ga je vrgel s čolna v morje; objema mladih, ki so preživeli potovanja, imenovana potovanja upanja, ki pa se žal velikokrat spremenijo v potovanja obupa. Središče obiska je bil nedvomno položaj migrantov. Papeževa presunljiva homilija ob tej priložnosti je razširila pogled, saj se ni nanašala le na ta otok in na pomen, ki ga je imel v tistem trenutku. Sveti oče je podal svoje razmišljanje o dialogu med Gospodom in Kajnom takoj po tem, ko je ta ubil brata Abela. Bog postavi vprašanje, ki mora danes in vedno odmevati kot opozorilo za vsakega izmed nas: »Kajn, kje je tvoj brat?« Papež Frančišek je kar šestkrat ponovil to skeleče vprašanje: »Kje je tvoj brat?« Tvoj brat migrant, tvoj brat, ki ga je prizadela revščina, tvoj brat, ki ga je uničila vojna.
Sad obiska: medkongregacijska skupnost
Nekateri sadovi papeževega obiska leta 2013 so vidni še danes. Eden izmed njih je medkongregacijska skupnost redovnic, ki jo je Mednarodna zveza generalnih redovnih predstojnic (UISG) ustanovila leta 2015. S tem se je odzvala na prošnjo svetega očeta, naj redovnice na pomolu Favaloro prinašajo Kristusa in hkrati delujejo kot most do lokalnega prebivalstva. Danes to nalogo opravljajo sestre Maria, Cristina in Colette: pripadajo različnim redovnim skupnostim in so tudi med seboj zelo različne, vendar jih združuje poslanstvo, ki ga imajo rade. Pravijo, da je namen njihove navzočnosti na pomolu predvsem »humanizirati izkrcanje« migrantov. Poleg pogleda in gest bližine jim ponudijo skodelico čaja ali osvežilno pijačo, se igrajo z otroki, včasih besede niso potrebne, zadošča poslušanje, tudi če gre za jezik, ki ga ne razumejo, kot pravijo iz lastne izkušnje. V trenutku, ko dobijo klic o prihodu nove skupine migrantov, takoj odidejo na pomol. Večkrat se zgodi, da so na čolnu tudi trupla tistih, ki potovanja niso preživeli; v tem primeru molijo za umrle in poskrbijo za njihov pogreb na bližnjem pokopališču, ki ga bo obiskal tudi papež Leon XIV.
