Paglia ob prejemu častnega doktorata na Kosovem o Materi Tereziji in Rugovi
Vatican News
Kot je v utemeljitvi priznanja poudaril rektor Univerze prof. Armand Krasniqi, »podelitev naziva predstavlja zgodovinski trenutek, ki združuje akademske tradicije s prizadevanji za mir in izboljšanje družbe v eni od najbolj občutljivih regij na Balkanu ter pričuje o zavzemanju Univerze za človeške vrednote«.
Predsednik Papeške akademije za življenje je predavanje lectio magistralis začel z besedami, da se na tem nebu »bleščita dve zvezdi: Ibrahim Rugova in Mati Terezija«. Po njegovih besedah gre za dva »Albanca, ki se nista uveljavila s silo orožja ali s prepotentnostjo moči, temveč s šibko silo ljubezni in nenasilja; s privlačnostjo in ne z vsiljevanjem. Njuna vizija je bila široka in daljnovidna. Resnično sta bila "ljudska" v dobesednem pomenu, torej od ljudstva in za ljudstvo. Oba sta bila Albanca in hkrati državljana sveta.« Msgr. Paglia je navedel osebno izkušnjo, ko je obiskal svetišče v Letnici, kjer je 19-letna Anjeze Gonxe (poznejša Mati Terezija) začutila misijonarski poklic in se odločila, da gre v Indijo služit najrevnejšim med najrevnejšimi. »V majhnem kraju v kosovskih hribih je to dekle sanjalo o novem svetu. Tista luč sije še danes. In prav je biti nanjo ponosni: vendar zato, da bi posnemali njen zgled,« je poudaril predsednik Papeške akademije za življenje ter dodal, da se je prav ponašati tudi z Ibrahimom Rugovo, kateremu je tudi posebej posvetil prejeto priznanje.
Dejal je, da Rugova zanj ni bil samo dober prijatelj, ampak je bil in ostaja človek, s katerim je delil širok in daljnoviden pogled. Msgr. Paglia se spominja, da je dejal, da si Kosovo predstavlja kot »nevtralno in odprto državo, laično, z demokratičnimi in pluralističnimi institucijami«, povezano z balkanskim svetom. Ob tem je dodal, da so vsi Balkanci majhni, »tudi Srbi. Okoli šest ali sedem milijonov nas je Albancev, šest ali sedem milijonov Srbov, devet milijonov Bolgarov in deset milijonov Grkov. Zavedati se moramo, da smo vsi majhni, moramo sodelovati, jutri biti prijatelji, se integrirati tam, kjer smo. To ni tragedija,« je bil Rugova prepričan že pred leti.
Za razliko od mnogih drugih balkanskih politikov »nikoli ni podlegel mikavnosti konflikta. Leta 1998 je izjavil: "Verjamem v možnost sobivanja med Albanci in Srbi na neodvisnem Kosovu."« Po besedah msgr. Paglie je Rugova »kljub postopnemu drsenju kosovske družbe v vojno, ki so jo mnogi imeli za edino potezo in neizogibno alternativo za rešitev nacionalnega problema, ohranil trdna prepričanja o nenasilju. Bil je pripravljen prenašati tudi ponižanja, da ne bi za vsako ceno podlegel norosti vojskovanja«.
Še danes v očeh vsega sveta, ne samo Balkana, velja za »politika z utopičnimi vizijami, za humanista, ki je mir postavil na najvišjo stopničko človeških vrednot; za voditelja, ki je odločno zavrnil uporabo nasilja, da bi zaščitil najvišje dobro življenja«.
Ob koncu predavanja je msgr. Paglia dodal še osebni spomin na Rugovov obisk v Italiji leta 1996, ko se je srečal tudi s papežem Janezom Pavlom II., čigar 20-letnico smrti smo obhajali prav 2. aprila, ko je potekala podelitev častnega doktorata. Sveti oče je Rugovi pripravil »izjemen sprejem« in kot je dejal Paglia, je šlo za t.i. »ljubezen na prvi pogled: hrepenenje po svobodi, ki ga je predstavil predsednik Kosova, je papež razumel v polnosti in globini«, kar je razvidno tudi iz besed, ki jih je izrekel msgr. Pagli: »To je balkanski Havel«.
