Apostolski nuncij Horgan obiskal katoliške skupnosti v Sudanu

Vatican News

Nadškof Séamus Patrick Horgan je bil imenovan za apostolskega nuncija v Južnem Sudanu maja 2024, njegova naloga pa je tudi, da spremlja dve škofiji v Sudanu, Kartum in El Obeid, kjer so razmere zelo zaskrbljujoče. Državljanska vojna, ki je povzročila eno največjih humanitarnih kriz na svetu, se je začela aprila 2023, ko so izbruhnili spopadi med redno vojsko in paravojaško skupino Enote za hitro podporo (RSF).

Namen deset dnevnega potovanja je bil srečati katoliške skupnosti in jim posredovati zagotoviti bližino svetega očeta. Obiskal je mesta Port Sudan, Atbara, Kartum in Omdurman, s tamkajšnjimi verniki molil, obhajal svete maše ter se seznanil z razmerami, v katerih živijo. Za vatikanske medije je zatrdil, da je za te skupnosti bila velika tolažba slišati, da papež misli nanje, zanje moli in pošilja svojega nuncija, da jim zagotovi njegovo bližino.

»Zelo sem si želel, da bi obiskal to državo in prinesel papeževo bližino ljudstvu in Cerkvi, ki sta zelo preizkušana v zadnjih letih, ter v nekem smislu prinesel tudi vesoljno Cerkev, ki jo nuncij predstavlja, ter ljudem rekel: “Cerkev vas ni pozabila in mi molimo za vas.”,« je zatrdil.

Pretresljiv pogled na razrušena mesta

Nuncija Horgana sta na potovanju spremljala msgr. Michael Didi Adgum Mangoria, nadškof Kartuma, in msgr. Yunan Tombe Trille Kuku Andali, škof El Obeida, s katerima je tudi sicer v stalnem kontaktu. A neposredno videti razmere, je nekaj popolnoma drugega.

»Predvsem videti Kartum, kjer se je vojna začela in ki je bil dolgo časa središče konflikta. Videti stopnjo uničenja je bilo zares pretresljivo. Mesto z 8 milijoni prebivalcev je bilo moderno mesto z infrastrukturo velikega mesta, zdaj pa je kot neko okostje. Ogromno stavb in veliko nebotičnikov je uničenih. Videti to v prvi osebi je zares šokantno,« je priznal nuncij.

Seveda pa so trpele tudi cerkve v Kartumu in Omdurmanu. Nekatere so tudi obiskali, na primer katedralo v središču mesta, ki so jo zgradili misijonarji kombonijanci. Na srečo še vedno stoji, a njena notranjost je zelo, zelo poškodovana, kot druge cerkve v Kartumu. Pretresljivo je videti, da je tako veliko mesto sedaj uničeno, veliko prebivalstva pa razseljenega.

»Po drugi strani pa se nekatere skupnosti začenjajo vračati, saj je mesto zdaj bolj stabilno. Odkar so ga marca ponovno zavzele redne sile, se prebivalstvo počasi vrača. In to je prva točka za Cerkev: da se ljudje vračajo. Skupnosti so tam, zato moramo biti tudi mi tam z njimi, z duhovniki, z redovniki, kolikor je le mogoče, da jih podpiramo in jim pomagamo pri ponovnem zagonu župnij in apostolata Cerkve.«

Najprej je treba ustaviti vojno

 Apostolski nuncij je nadaljeval, da je obnova države zagotovo zelo pomembna, a na prvem mestu ostaja problem »te krute vojne«, ki ji ni videti konca in ni mogoče vedeti, kako se spreminja linija konflikta med RFS in redno vojsko.

»Vojna še vedno traja in ni jasno, v katero smer se lahko razvije. Zato je prva stvar, ki jo moramo storiti, da molimo, da bi se s pomočjo mednarodne skupnosti našla politična rešitev za ustavitev oboroženih spopadov. Pred nekaj dnevi je prišla novica o dogajanju v el-Fasherju v Darfurju, ki je že mesece oblegan in kjer so paravojaške sile RSF nedavno znova napadle. Torej, vojna še vedno traja, vendar je na območjih pod nadzorom sudanskih oboroženih sil, torej redne vojske, nekoliko več stabilnosti, in tam si Cerkev prizadeva nadaljevati svoje dejavnosti. Vendar pa je to velik izziv, saj je zaradi uničenja infrastrukture treba v mnogih primerih obnovo začeti iz nič, četudi so bile nekatere strukture obvarovane in jih je treba obnoviti. Izzivi so torej ogromni,« je zatrdil nuncij.

Srečanja z državnimi oblastmi

V Sudanu se je nuncij Horgan sestal tudi s političnimi predstavniki, med njimi z ministrom za zunanje zadeve in ministrom za verske zadeve. Kot je dejal, so pogovori bili zelo odprti in koristni.

»Želel sem jim posredovati veliko zaskrbljenost svetega očeta in Svetega sedeža zaradi razmer in zagotoviti prizadevanje Svetega sedeža za mir. Na vse možne načine. Seveda sem govoril o lokalni krščanski skupnosti in tudi o prihodnjem ustavnem okviru, saj je v teku postopek oblikovanja nove ustave. Pri tem sem poudaril vrednote, ki jih Sveti sedež vedno podpira, kot sta svoboda čaščenja in verska svoboda. Sogovorniki so bili zelo odprti in so se zavedali vloge Cerkve v Sudanu. Izražena je bila tudi želja, da bi se prihodnost Sudana gradila s sodelovanjem med muslimani in kristjani.«

Krhke razmere v Južnem Sudanu

Zelo nestabilne in krhke pa so tudi razmere v revnem Južnem Sudanu, kamor se zatekajo številni begunci iz Sudana. Od začetka vojne leta 2023 bi jih naj prišlo kar milijon. V zadnjih mesecih bi se naj mnogi tudi vračali na območje Omdurmana in Kartuma.

»Vendar pa razmere ostajajo zelo krhke. Vsi se ne morejo vrniti in vsi se niti nočejo vrniti. A splošna slika v Južnem Sudanu ni povsem nespodbudna. Prišlo je do razvoja dogodkov v zvezi s sojenjem Rieku Macharju, opozicijskemu voditelju in vodji ene glavnih frakcij (SPLA). Vlada je napovedala številne obtožbe proti njemu in pričakuje se, da se bo sojenje začelo. Vendar bi to lahko bilo zelo problematično vprašanje; je prvi podpredsednik prehodne vlade, zato se postavlja vprašanje, kakšno prihodnost bo imela ta vlada. Vlada temelji na mirovnem sporazumu iz leta 2018, ki je bil doslej tako rekoč temelj države. Obstaja strah, da bi ta sporazum lahko razpadel, in v tem primeri ni jasno, kaj bi se lahko zgodilo.«

Kljub razmeram so bogoslužja napolnjena z veseljem

Ob koncu pogovora za vatikanske medije je apostolski nuncij Horgan ponovno izpostavil, da je glavni namen potovanja v Sudan bilo srečanje s katoliškimi verniki.

»Srečanje z njimi je bil temeljni cilj potovanja in to so bili izredno ganljivi trenutki. Verniki so se srečanj množično udeležili in kljub zelo težkim razmeram so obhajanja bila zelo vesela. V Sudanu kot tudi v Južnem Sudanu, so bogoslužja zelo vesela, veliko je petja in plesa, udeležijo pa se jih številni verniki. Zelo je bilo ganljivo in zelo sem zadovoljen, da sem lahko srečal vernike v Omdurmanu, Kartumu, Atbari in Port Sudanu, kjer župnijo vodijo misijonarji kombonijanci. To je zame bil najpomembnejši vidik, da smo se lahko srečali z verniki ter prinesli sporočilo papeževe bližine in spodbude.«