Pogreb romunskega kardinala Murešana: pričevalec Kristusa, ki je v temo prinašal Luč

Delovanje v temi, ki je razsvetljevalo srca

Zemeljsko slovo od kardinala Lučiana Murešana, ki je v 95. letu starosti umrl prejšnji četrtek, predstavlja »zgodovinski dan in preobrat v zgodovini te države in njene vere«. Zaznamuje »zemeljski konec tiste generacije, ki je izpovedovala krščansko vero vse do najgrozovitejšega trpljenja«.

»Kardinal je bil velik pričevalec Kristusa, zvestobe Cerkvi in Petrovemu nasledniku, in to za ceno ogromnih žrtev, nenehnih in naglih sprememb v svojem življenju, ki so mu bile naložene zaradi njegove verske pripadnosti, osebne priprave in spodbujanja vernikov, kar je opravljal tajno, v temi, čeprav je to v resnici predstavljalo čudovito Luč, ki je razsvetljevala srca in navdihovala plemenita dejanja. Kardinal je bil po koncu dramatičnih dogodkov tudi protagonist ponovnega rojstva grkokatoliške Cerkve v Romuniji, polnega upanja,« je dajal Gugerotti.

Kard. Gugerotti med homilijo

Odnosi podrejenosti med državo in Cerkvijo spodkopavajo versko svobodo

Leta nepredstavljivega trpljenja so po njegovih besedah »znamenje tistega, kar odnos med državo in Cerkvijo ne sme in ne more biti: odnos podrejenosti, ki v temelju spodkopava versko svobodo«.

»Zakaj so tisti, ki se bojijo nasprotovanja, v strahu pred Bogom? Morda zato, ker je Bog vendarle vedno skrita navzočnost v srcu vsakega človeka in zavestno vsemogočna navzočnost, ki je zato zmožna končne sodbe, ko bo prišla skrivnost smrti in se ji nič ne bo moglo upreti? Ali morda zaradi velikega pomena, ki ga ima vera, ker presega meje države in vzpostavlja svetovno solidarnost, kot je to razvidno iz zapisov sodišč, ki so kristjane, v tem primeru zlasti katoličane, obsodila na zelo stroge kazni?«

Pričevanje, ki je bilo na Zahodu malo znano

Kardinal Gugerotti se je v papeževem imenu in imenu vse katoliške Cerkve zahvalil kardinalu Murešanu in vsem škofom, duhovnikom in vernikom laikov za »pričevanje zvestobe«, ki je bilo »v zahodnem svetu malo znano bodisi zato, ker se ga je skrbno skrivalo, bodisi zato, ker so določene ideološke politike bile prisotne v mnogih zahodnih krogih in je obstajala bojazen, da bi izgubili njihovo naklonjenost«. »Tem ljudem je bil postavljen konkreten pogoj: če hočeš, se lahko rešiš, dovolj je, da zanikaš svojo vero. Kar so takoj zavrnili, pri tem pa se dobro zavedali, kam jih to vodi.«

Da se preteklost več ne bi ponovila

Da so se pogrebne slovesnosti udeležili tudi romunski politični predstavniki, med njimi prav tako državni predsednik, je po kardinalovih besedah velikega pomena.

»Ne le zato, ker je na ta način izraženo spoštovanje celotnega romunskega naroda in njegovih institucij do tega našega pokojnega brata, ampak tudi zato, ker je to priznanje vsega, kar je storil za rast državljanske zavesti te države in za zaščito nedotakljivega dostojanstva vsakega človeškega življenja. Kdor zna reči ne nasilju, kdor splošne pravice in lastna prepričanja postavi nad lahke kompromise, popuščanja iz strahu ali vdajo nizkotnemu laskanju in izsiljevanju, je učitelj naroda, živo pričevanje za mlade in povabilo, naj domovino vedno postavimo na temelje spoštovanja in skupne udeležbe pri izgradnji pravične in velikodušne družbe, ki je odprta za raznolikost in sposobna sprejeti ideje in prepričanja, ki kljub svoji različnosti lahko in želijo prispevati k skupnemu dobremu.«

Prisotnost civilnih oblasti je tudi znamenje »prizadevanja, da se več ne bi ponovila sramotna dejanja preteklosti, da bi se očistil spomin in da se pri vodenju naroda potrdijo in okrepijo pravilna ravnanja, zlasti v teh težkih in protislovnih časih, ko se zdi, da se svet vrača k pozicijam in odnosom moči in nasilja, za katere smo mislili in upali, da so za vedno preteklost«.

Kardinal je še izpostavil živo solidarnost in vzajemno spoštovanje med katoliško in pravoslavno Cerkvijo v Romuniji, med katerima se razvija vedno bolj bratski in solidaren odnos, kljub velikim težavam v preteklosti.

Priprošnjiki romunskemu narodu

»Gospod naj sprejme tega svojega služabnika,« je kardinal Gugerotti sklenil homilijo, »da ga bodo z veseljem sprejeli številni pričevalci vere, ki jih je ta romunska zemlja darovala Bogu s preganjanji, mučenji in nasilno smrtjo. To bo živa prisotnost priprošnjikov, ki bodo romunskemu narodu pomagali, da bo čutil nenehno zaščito in vodstvo na poti v prihodnost solidarnosti, odgovornosti ter skrbnega premisleka o svojih odločitvah, da ne bi več pozabil moralnih navdihov in se podal na poti brez vrnitve.«