Kard. Parolin v Mozambiku: skupaj za bolj človeško in solidarno državo
Dolgotrajni prijateljski odnosi med državama
Slovesna obeležitev 30. obletnice diplomatskih odnosov med Svetim sedežem in Mozambikom je potekala na apostolski nunciaturi v Maputo v petek, 5. decembra, ki se je je udeležil tudi mozambiški predsednik Daniel Chapo. Kardinal Parolin je dejal, da Sveti sedež in Mozambik povezuje posebna vez sodelovanja, ki ne temelji na političnih interesih, ampak na sodelovanju na področjih, ki jih povezujejo človekovo dostojanstvo, njegove neodtujljive pravice, celostni razvoj, verska svoboda, zaščita miru, prizadevanje za pravičnost in skrb za naš skupni dom.
Dolgotrajnost odnosov kaže, da Mozambik priznava »versko in moralno razsežnost človeških problemov«. Na ta način se obe državi »lahko in morata še naprej srečevati v imenu človeštva, ki ga je treba obravnavati v njegovi celovitosti«, v polnosti in raznolikosti duhovnega in materialnega bivanja. Dokaz prijateljstva in bližine med Svetim sedežem in Mozambikom, ki letos praznuje tudi 50. obletnico neodvisnosti, je tudi obisk svetega Janeza Pavla II. leta 1988 in papeža Frančiška leta 2019, kardinal pa je izpostavil tudi mnoga srečanja v Vatikanu z več mozambiškimi predsedniki.
Postopne reforme, ki izboljšujejo življenje ljudi
Tako kot ves svet tudi Mozambik želi mir, je dejal in spomnil na oborožene spopade po lanskoletnih volitvah, ko so mozambiški katoliški škofje pozvali državo, naj ne podleže spopadom in nasilju, katoličane in ljudi dobre volje pa povabili k molitvi za mir. Od takrat se je Mozambik odprl za upanje, politično prizadevanje pa se je usmerilo v doseganje sporazumov za ustavno revizijo in reformo različnih vidikov sistema vladanja, da bi spodbudili preglednost in boj proti korupciji. Kardinal je izpostavil, da »je ključ do zdrave politične in socialne stabilnosti v tem, da predvideva in se odziva na potrebe družbe s postopnimi reformami, ki izboljšujejo življenje ljudi«.
Da bi z reformami preprečili revolucije je po Parolinovih besedah »potrebno prisluhniti glasu vseh Mozambičanov, zlasti mladih, žensk, revnih in prikrajšanih«. V zvezi s tem vključujočim dialogom je spomnil, da so mozambiški škofje izdali smernice za aktivno, zavestno in odgovorno sodelovanje v procesu sprememb za izgradnjo bolj pravične, poštene in človeške družbe.
Verski radikalizem in terorizem nista del mozambiške duše
Kardinal je nato spregovoril o provinci Cabo Delgado, kjer negotovost, nasilje in terorizem še vedno povzročajo smrt, razseljevanje ljudi ter trpljenje, zaradi česar je papež pozval odgovorne v državi, naj »ponovno vzpostavijo varnost in mir na tem območju«.
Ob soočanju s konfliktom, ki ima številne in zapletene vzroke, ne smemo pozabiti na versko komponento, ki je po mnenju kardinala Parolina danes žal zlorabljena. V Mozambiku že stoletja različna verstva, »zlasti krščanstvo in islam, sobivajo v miru, harmoniji in medsebojnem spoštovanju«, je poudaril in dodal, da verski radikalizem in terorizem nista del mozambiške duše. Izrazil je občudovanje do prizadevanja ljudi in institucij, »da pomagajo razseljenim prebivalcem, ki živijo v negotovih in težkih razmerah, zlasti otrokom, starejšim in ženskam«.
Sporazum iz leta 2011
Kardinal je nato omenil »Sporazum o pravnih načelih in določbah«, podpisan v Maputu leta 2011, ki ureja in spodbuja zdravo sodelovanje med mozambiško državo in Katoliško cerkvijo, »ob spoštovanju neodvisnosti in avtonomije vsake strani«. Po štirinajstih letih veljavnosti »si vsi želimo nadaljnjega napredka pri polni izvedbi sporazuma, z namenom olajšati služenje, ki ga škofije, verske ustanove in misijonarji z velikodušnostjo in krščansko ljubeznijo namenjajo mozambiškemu ljudstvu, zlasti najrevnejšim, otrokom, starejšim, bolnim in marginaliziranim«.
Državni tajnik je ob koncu govora posredoval še pozdrave in blagoslov papeža Leona XIV., ki »nosi Mozambik v svojem srcu«. Sklenil je z željo po sodelovanju, da bi otrokom zapustili boljši svet in boljši Mozambik, ki bo »bolj človeški in solidaren, bolj uspešen in bratski, v mirni prihodnosti«.
