"Naj ta bazilika ostane romarski kraj, ki privablja vedno več tistih, ki v Mariji, kronani z dvanajstimi zvezdami, iščejo počitek po svojih naporih. Izberite njenega Sina. Verujte Vanj. Približajte se Njegovemu srcu, živemu kamnu, iz katerega tudi v suši puščave izvira reka žive vode."

Vatikan

Parolin: S Kristusom tudi puščava postane varen kraj za tiste, ki iščejo zatočišče

Državni tajnik kardinal Pietro Parolin je v petek, 16. januarja 2026, v kuvajtskem mestu Ahmadi vodil sveto mašo v svetišču Naše Gospe Arabije, ki ga je papež Leon XIV. povzdignil v manjšo baziliko. Vernike je povabil, naj se ne bojijo pričevati za svojo vero, ter zaželel, da bi ta cerkev postala hiša molitve za vse narode.

Vatican News

Zgodovinski dan za Cerkev na celotnem Arabskem polotoku

»Gospod nas danes zbira v tej hiši molitve in nas vabi, naj se veselimo in radujemo ob tem resnično zgodovinskem dnevu: ne samo za Cerkev v Kuvajtu, ampak na celotnem Arabskem polotoku.« S temi besedami je kardinal Parolin začel homilijo ter navzočim posredoval »prisrčne pozdrave in duhovno bližino papeža Leona XIV., ki je to cerkev v Ahmadiju povzdignil v manjšo baziliko«.

Začetki svetišča segajo v leto 1948

Nato je omenil začetke in zgodovino tega svetišča: »Leta 1948 je majhna skupina tujih delavcev, ki so prišli v te kraje zaradi dela v tedaj nastajajoči naftni industriji, odprla skromno kapelo. Blagoslovljena je bila 8. decembra istega leta in posvečena Naši Gospe Arabije. Od teh skromnih začetkov je pobožnost do Marije nenehno rasla. Nekaj let pozneje je bila zgrajena ta cerkev, prva katoliška cerkev v državi Kuvajt, za katero je papež Pij XII. blagoslovil kip Naše Gospe Arabije, izdelan iz libanonske cedre.«

Tudi Marija je zatočišče našla v puščavi

»Tako se je začelo dolgo potovanje vere, med katerim so mnogi kristjani v Mariji našli zaščitni plašč: njo, ki je Vrata nebeška in ki nam daje svojega Sina, Jezusa Kristusa. Ta bazilika, ki je zgrajena na puščavskem pesku, nas spominja, da je tudi Marija nekoč našla zatočišče v puščavskih deželah, kjer je vzgajala, varovala in skrbela za edinega posrednika med Bogom in človeško družino, Jezusa Kristusa. Živela je trenutke veselja in preizkušenj, trenutke odhoda in bega, pa tudi trenutke vrnitve – vse to je ohranjala v svojem srcu.«

(AFP or licensors)

V globini svojega srca varovati Dete Jezusa

Ob tem je kardinal spomnil na številne ljudi po svetu, ki so zaradi vojne, revščine, naravnih nesreč ali drugih težav primorani iskati varen prostor. Marija, polna milosti, je tista, ki nas uči, da moramo v globini svojega srca varovati Dete Jezusa in braniti vero vanj, ne glede na okoliščine, ki nam jih prinaša življenje.

Pričevanje kristjanov

V nadaljevanju homilije se je državni tajnik navezal na prebrani evangeljski odlomek, v katerem Jezus svoje učence vpraša: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« Po kardinalovih besedah »ne moremo resnično sprejeti Deteta Jezusa v svoje domove in v svoje naročje, če ne prepoznamo Njegove resnične identitete in vsega, kar iz nje sledi. Če bi bil Kristus zgolj eden izmed prerokov ali preprosto dober človek in moralni vzor, ne bi bil zmožen spremeniti naših življenj na najgloblji ravni.
Petra, prvega med apostoli, Svet Duh navdihne, da izpove resnico, ki je temelj naše vere: "Ti si Mesija, Sin živega Boga." Samo tisti, ki je rojen od zgoraj, lahko izreče takšno izpoved. Mi kristjani smo, tako kot Peter, poklicani, da spoznamo in pričujemo, da je Jezus Kristus pravi Bog in pravi človek.
Sveti Duh, ki nam je dan, nam omogoča, da s srcem verujemo in z usti izpovedujemo, da je Jezus Gospod in da ga je Bog obudil od mrtvih (prim. Rim 10,9). Čeprav smo bili spočeti v grehu, kot nas spominja Psalm, smo bili prerojeni v krstni vodi in postali nova bitja – udje Cerkve in državljani nebes – sposobni z vero in gotovostjo razglašati, da je Kristus naš Odrešenik.«

Danes mnogi ne poznajo Kristusa

»Danes z bolečino opažamo – je nadaljeval državni tajnik –, da mnogi v našem svetu ne poznajo Kristusa ali ne priznavajo Njegove identitete. Zdi se, da tudi proces sekularizacije napreduje brez upočasnitve. Vendar pa nam Sveto pismo zagotavlja, da tistim, ki Ga sprejmejo, daje moč, da postanejo Božji otroci – "rojeni ne iz krvi, ne iz volje mesa, ne iz volje moža, ampak iz Boga".«

(AFP or licensors)

Bodite Božji tempelj, živi kamni

Zatem je kardinal Parolin zaželel, da bi ta cerkev, ki je bila povzdignjena v baziliko, okrepila vero, upanje in ljubezen vseh, ki se v njej zbirajo. Vernikom je zaželel, naj bodo »Božji tempelj, živi kamni, ki sijejo bolj kot zvezde in so bolj veličastni od katere koli kamnite zgradbe. Prava lepota namreč ni v zunanjem videzu, ampak v lepoti duše.«

Približajete se Gospodovemu Srcu

»Naj ta bazilika ostane romarski kraj, ki privablja vedno več tistih, ki v Mariji, kronani z dvanajstimi zvezdami, iščejo počitek po svojih naporih. Izberite njenega Sina. Verujte Vanj. Približajte se Njegovemu srcu, živemu kamnu, iz katerega tudi v suši puščave izvira reka žive vode,« je spodbudil navzoče državni tajnik ter nadaljeval: »Danes nas Gospod ponovno kliče, naj Ga prepoznamo in Mu sledimo, da postanemo živi kamni pri gradnji Njegove Cerkve – duhovne zgradbe –, izvoljeni rod, kraljevo duhovništvo, sveti narod, ljudstvo, ki pripada Bogu.«

Bazilika je tesno povezana z Rimom

»Bratje in sestre, Bog zdaj želi, da ta bazilika ostane tesno povezana z Rimom, s Petrom in njegovimi nasledniki. Cerkev je Peter; Cerkev je Marija. Cerkev je skala in trdnjava; Cerkev je mati in usmiljenje, zatočišče za grešnike.
Bodite pogumni! Ne bojte se pričevati za svojo vero, priznati Jezusa Kristusa sredi tega rodu "v katerem žarite na svetu kakor zvezde". Oklenimo se Gospoda, počastimo ga in ga prosimo, naj naredi to cerkev za resnično »hišo molitve za vse narode«.
Naj nas Marija iz Arabije, zavetnica celotnega Polotoka, ki nosi njeno ime, vedno vodi k svojemu Sinu – ona, ki je Nebeška vrata, Morska zvezda in Kraljica miru. Njej izročam varstvo države Kuvajt, njenih državljanov in vseh kristjanov.«