Sporočilo ob ramazanu: Kristjani in muslimani skupaj za mir v ranjenem svetu

Vatican News

Kardinal George Jacob Koovakad, prefekt Dikasterija, uvodoma izrazi svojo bližino, solidarnost in spoštovanje muslimanom, ki verujejo v »edinega Boga, živega in v sebi bivajočega, usmiljenega in vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje, ki je govoril ljudem« (Drugi vatikanski koncil, Izjava Nostra Aetate, 3).

Sovpadanje ramazana in postnega časa

Zatem spomni, da letos kristjani istočasno kot muslimani obhajajo čas posta in molitve, ki Cerkev vodi k praznovanju velike noči. »V tem obdobju intenzivne duhovnosti skušamo bolj zvesto slediti Božji volji. Ta skupna pot nam omogoča, da prepoznamo svojo notranjo krhkost in se soočimo s preizkušnjami, ki težijo naša srca,« zapiše prefekt in nadaljuje:

Ne prepustimo se obupu ali nasilju

»Ko se soočamo s preizkušnjami, bodisi osebnimi, družinskimi ali institucionalnimi, pogosto verjamemo, da nam bo razumevanje njihovih vzrokov pomagalo najti jasno pot, ki ji moramo slediti. Vendar pa pogosto ugotovimo, da kompleksnost teh situacij presega naše moči. V času, ki ga zaznamujejo zasičenost z informacijami, protislovne pripovedi in pogledi, se lahko naše razločevanje zamegli in naše trpljenje še poveča. V takšnih trenutkih se spontano pojavi vprašanje: kako lahko najdemo izhod? S čisto človeškega vidika se odgovor morda zdi nejasen, kar v nas pušča občutek nemoči«.

Kardinal Koovakad poudari, da se prav v teh trenutkih lahko pojavi skušnjava, da bi se prepustili obupu ali nasilju. »Obup se lahko zdi iskren odgovor na svet, ki je raztrgan, medtem ko se nasilje lahko zdi bližnjica do pravice, ki obide potrpežljivost, ki jo terja vera. Vendar nobena od teh dveh poti ni sprejemljiva za vernike. Resnični vernik ohranja pogled uprt v nevidno Luč, ki je Bog – Vsemogočni, Usmiljeni, edini Pravični –, ki »ljudstva sodi po pravici« (Ps 96,10). Takšen vernik si z vsako trohico moči prizadeva živeti po Božjih zapovedih, saj se le v Njem nahajata tako upanje za svet prihodnosti kot tudi mir, po katerem tako globoko hrepeni vsako človeško srce.«

Poklicani smo iskati in odpirati nove poti

»Kristjani in muslimani smo skupaj z vsemi ljudmi dobre volje poklicani, da si zamislimo in odpiramo nove poti, po katerih se bo lahko življenje prenovilo. To prenovo omogoča ustvarjalnost, ki jo hranijo molitev, disciplina posta, ki prečiščuje naš notranji pogled, ter konkretna dejanja ljubezni. Apostol Pavel nas spodbuja: "Ne daj se premagati hudemu, ampak premagaj hudo z dobrim" (Rim 12,21).«

Povezuje nas naloga, da v svet prinašamo mir

V nadaljevanju sporočila se prefekt Dikasterija za medverski dialog obrne predvsem na brate in sestre muslimane, ki se borijo ali trpijo na telesu ali duhu zaradi svoje žeje po pravičnosti, enakosti, dostojanstvu in svobodi: »Bodite prepričani o moji duhovni bližini in vedite, da je katoliška Cerkev solidarna z vami. Ne povezuje nas samo skupna izkušnja preizkušnje, ampak tudi sveta naloga, da v naš ranjeni svet ponovno prinesemo mir. Resnično smo vsi »v istem čolnu« (Frančišek, Okrožnica Fratelli tutti, 30).

Želja po miru

Ob koncu pa kardinal vsem muslimanom, njihovim družinam in državam, v katerih živijo, zaželi mir. Po njegovih besedah »ne gre za iluzoren ali utopičen mir, ampak, kakor je poudaril papež Leon XIV., za mir, ki izhaja iz razorožitve srca, uma in življenja« (Poslanica za 59. svetovni dan miru, 1. januar 2026). Tak mir je dar, ki ga prejmemo od Boga in ga gojimo z zmanjševanjem sovražnosti prek dialoga, udejanjanja pravičnosti in ljubezni do odpuščanja. Naj v tem skupnem obdobju ramazana in postnega časa naša notranja preobrazba postane katalizator za prenovljen svet, v katerem bo vojno orožje prepustilo mesto pogumu miru,« še zapiše prefekt in sklene sporočilo z željo muslimanom, naj jih Vsemogočni »napolni s svojo usmiljeno ljubeznijo in s svojo božjo tolažbo«.