Kard. Gugerotti novemu kaldejskemu patriarhu: Ohranjati zvestobo in služenje

Vatican News

Kardinal je uvodoma dejal, da gre za zgodovinski dan za kaldejsko in vesoljno Cerkev, pa tudi za »plemenito iraško deželo«. Na slovesnosti so se zbrali visoki predstavniki Cerkve, drugih verstev, civilne oblasti ter predstavniki družbenih in diplomatskih institucij. Kot je poudaril prefekt Dikasterija za vzhodne Cerkve, je tudi sam vesel, da je navzoč v imenu svetega očeta Leona XIV., ki novemu patriarhu čestita in mu izraža »svojo solidarnost v prizadevanju za življenje v polnem občestvu in bratsko podporo za dobro vseh«.

Cerkev apostolov in prvih naslednikov apostolov

Zatem se je kardinal Gugerotti zaustavil ob zgodovini kaldejske Cerkve, ki je po njegovih besedah v mnogih pogledih presenetljiva in prežeta s skrivnostjo. »Gre za Cerkev apostolov in prvih naslednikov apostolov, ki svoje korenine črpa neposredno iz Jezusove dežele; za izjemno misijonsko deželo, ki je dosegla najbolj oddaljene kraje sveta in oznanjala Kristusov evangelij najrazličnejšim ljudstvom, pogosto z izjemno bogatimi sadovi. To misijonsko oznanjevanje ne izhaja iz politične moči, ampak ga politična moč pogosto občuduje zaradi njegovega izjemnega prepričanja, bogastva nauka, kulture in jasnosti običajev; gre za Cerkev, ki je v okviru kraljestev, ki so bila pogosto nekrščanska, zaradi zaupanja, ki ga je uživala, uspela svoje sinove postaviti na položaje visokih dostojanstvenikov«.

Filozofija, teologija, pričevanje mučeništva

Prefekt je poudaril, da se je to zgodilo že precej pred prihodom predstavnikov zahodne Cerkve, ki so z občudovanjem opazovali moč in odločnost njihovih prednikov. Kaldejska Cerkev »se je razvila tudi na institucionalni ravni in dala zagon filozofski in teološki razpravi na najvišji ravni v samostanih ter na znanih in cenjenih univerzitetnih središčih, z delom prevajalcev antičnih spisov grške kulture, ki so tako skupaj z drugimi znanimi arabskimi prevajalci delovali kot most do evropskega sveta, da bi vanj prenesli tisto slavno kulturo, ki so jo v mnogih pogledih posnemali in ji sledili tudi v rimskem svetu ter kasneje nekateri najbolj ugledni teologi zahodne katoliške Cerkve; Cerkve v južni Indiji še danes živo pričujejo o tem, kako je pečat kaldejske Cerkve združil in oblikoval eno najplodnejših in najbolj fascinantnih krščanstev na svetu.« Drugi pomemben vidik zgodovine kaldejske Cerkve je po kardinalovem prepričanju mučeništvo: »junaško pričevanje, dosledno in zvesto, vse do nedavne preteklosti«. V današnjem času pa so predstavniki te Cerkve zaradi nestabilnosti »našega dragega in ranjenega Bližnjega vzhoda še bolj navzoči v različnih deželah po vsem svetu: gre za navzočnost, ki je sprejeta in cenjena, občudovana tudi zaradi svoje sposobnosti prilagajanja novim okoljem in novim situacijam, hkrati pa zelo tesno povezana s svojimi koreninami, svojo zgodovino, svojo tradicijo,« je izpostavil kardinal Gugerotti in se na novega bagdadskega kaldejskega patriarha obrnil z naslednjimi besedami:

Vloga očeta in voditelja kaldejske Cerkve

»Danes je resnično ganljivo biti prisotni pri tem dogodku, s katerim Vam Sveti Duh zaupa vlogo očeta in voditelja kaldejske Cerkve. Izročena Vam je ta izjemna dediščina, ki je danes, kot bi rekel apostol, pogosto hranjena v glinastih posodah zaradi negotovega splošnega položaja v državi in predvsem v regiji, v kateri se ta nahaja. Na Vas s polnim zaupanjem gledajo Vaši škofje, ki so Vas izbrali, duhovniki, redovniki in redovnice ter to celotno čudovito Božje ljudstvo, ki v kontinuiteti nalog, ki so Vam bile dodeljene, vidi trajno očetovsko roko Boga, ki ne zapusti tistih, ki mu pripadajo.
Prosimo Vas, da ostanete zvesti izročilom te vaše Cerkve; da jih z veseljem podelite z drugimi Cerkvami in vsemi verskimi skupnostmi, da bi s svojim pričevanjem naredili svet boljši, bolj veder in odprt za upanje, bolj sposoben rasti in predvsem bolj vdano usmerjen proti nebeškemu kraljestvu in ponovnem prihodu našega Gospoda Jezusa Kristusa, ko bo prišel v slavi, da vzame zvitek zgodovine in ga izroči v Očetove roke. Bogoslužje, kateheza, pričevanje ljubezni, solidarnost z revnimi, kulturna in duhovna formacija duhovnikov, pastoralna skrb za stalno navzočnost med verniki kot resnično ljubeč in skrben oče in brat ter absolutna prednost oznanjevanja evangelija pred drugimi človeškimi interesi, ki so sicer legitimni, a nevarni, če jih postavimo na prvo mesto: to je duhovni in asketski izziv še prej kot disciplinski ali politični. Imejte radi te svoje vernike, Vaša Blaženost: oni so vaša družina; sprejmite jih v duhovni objem svoje vsakodnevne molitve in v prav tako vsakodnevno pomoč skrbi in solidarnosti. Oni hočejo očeta, učitelja, predvsem pa zgled svetosti. In ne le oni, ampak v tem trenutku vsa Cerkev gleda na Vas kot na izjemno priložnost za novo pomlad, ki bo svetu prinesla isto hvaležno čudenje, zaradi katerega je v preteklosti toliko ljudstev, vse do Kitajske in Indije, sprejelo vaše pričevanje in so skupaj z vami postala iskalci obličja Očeta vsakršnega usmiljenja.
Vaša Blaženost, Vaše ljudstvo je zelo globoko verno. Potrebno je, da s toplino vaše navzočnosti vzcveti novo življenje, da se potolažijo izgubljena srca, da se opogumi za podajanje na nove poti, pri čemer se bogastvo izročila udejanja v vsakdanjih potrebah in izzivih sodobnega življenja. Na to z velikim zaupanjem gledajo predvsem vaši mladi.«

Papež Leon XIV. patriarha pričakuje v Rimu

V nadaljevanju je kardinal Gugerotti novemu patriarhu dejal, da ga sveti oče pričakuje v Rimu, kjer mu bo tudi javno podelil cerkveno občestvo. Vabi ga, naj v globoki ponižnosti ohrani polnost svoje avtoritete, da bo izkazoval usmiljeno nežnost izgubljenemu sinu, da bo imel pogum, da se obrne na očeta in se vrne iz svojega razuzdanega življenja. »Ne želimo in ne moremo sprejeti, da bi se glas kaldejske Cerkve utišal zaradi zgodovinskih ali političnih okoliščin; želimo, da bi ta sveta dežela še bolj kot v preteklosti postala romarsko mesto, ne le k krajem starodavne vere, ampak tudi k skupnostim, ki so navdih in vzbujajo občudovanje zaradi svoje zvestobe Kristusu. To niso le priložnostne besede, ampak izhajajo iz prepričanja, da je vse to mogoče, ker je že shranjeno v srcih vernikov te Cerkve in v službi Vaših predhodnikov. Služenje duhovnikov, redovnikov in redovnic naj bo naloga vrtnarja, ki skrbi za svoj vrt brez preračunavanja, brez ambicij, brez dvoličnosti, ampak s popolno transparentnostjo glede navad in sredstev, tudi finančnih,« je dejal prefekt in patriarhu zaželel Božjega blagoslova, delovanja Svetega Duha in predvsem »vsakodnevne navzočnosti križanega in vstalega Kristusa, edinega Gospoda zgodovine in življenja, sodnika sveta in brata v človeštvu«.

Evharistija, vir vsakega dobrega dejanja in upanja

Ob koncu govora je kardinal Gugerotti bagdadskemu kaldejskemu patriarhu zagotovil, da mu Sveti sedež ostaja ob strani in je pripravljen sodelovati pri vsem, kar bi lahko pripomoglo h krepitvi tistega, kar tej Cerkvi pomaga izpolniti svoje poslanstvo; le-to pa ni omejeno na ozko geografsko ozemlje, ampak se, tudi zaradi sedanje diaspore, še naprej širi in ostaja vir navdiha za številna ljudstva in posameznike. »Da bi se to zgodilo, goreče prosimo Boga, naj ohranja Vaše namene in Vašega duha služenja, v zvestobi Petrovemu nasledniku; v polni kolegialnosti sinodalne izkušnje, ki je tako bogata v vzhodnih Cerkvah, v očetovskem in ljubečem sodelovanju predvsem škofov, ki se ne čutijo odgovorne le za majhen ali velik del ljudstva, ki jim je zaupano, ampak za celotno Cerkev kot nasledniki apostolov. Upamo, da boste lahko živeli v velikem bratstvu, z veliko razpoložljivostjo in medsebojnim spoštovanjem, da boste odpravili male ali velike vzroke za nasprotja in polemike ter namesto tega živeli v miru, ki izhaja prav iz evharistije, ki ostaja vir vsakega dobrega dejanja in vsakega pristnega upanja,« je sklenil svoj govor prefekt Dikasterija za vzhodne Cerkve.