Kard. Tagle v Burundiju. Dvorana zadnje večerje kot zgled za semenišče

Vatican News

Sporočilo miru papeža Leona XIV.

Na začetku homilije je kardinal dejal, da nam vstali Gospod prihaja naproti in nam namenja pozdrav »Mir z vami«, ki ga je papež Leon XIV. vzel za svojega že od prvega trenutka pontifikata. Pred odhodom v Burundi je kardinala tudi pooblastil, naj ga posreduje navzočim, »skupaj z zagotovilom njegove očetovske naklonjenosti«.

Spomin na umorjenega nuncija

Zatem se je proprefekt poklonil začetnikom evangelizacije v Burundiju in izrazil svoje zadovoljstvo glede projektov na področju formacije, zlasti propedevtično bogoslovno semenišče v mestu Cibitoke in bogoslovno semenišče msgr. Michaela Aidana Courtneyja, ki ga gradijo v Minagu. Izbira kraja za ta projekt ni naključna: prav tam je bil namreč 29. decembra 2003 umorjen škof Michael Aidan Courtney, tedanji apostolski nuncij v Burundiju. Med svojim obiskom te afriške dežele avgusta lani je državni tajnik kardinal Pietro Parolin med drugim odkril spominsko obeležje msgr. Courtneyu.

Papeževe besede bogoslovcem

V nadaljevanju homilije se je kardinal Tagle obrnil na navzoče študente bogoslovnega semenišča z besedami, ki jih je papež Leon XIV. izrekel med jubilejem bogoslovcev v baziliki sv. Petra 24. junija 2025: »Dragi bogoslovci, modrost Matere Cerkve, ki jo podpira Sveti Duh, skozi čas vedno išče najprimernejše načine formacije posvečenih služabnikov, glede na krajevne potrebe. Kakšna je vaša naloga pri tem prizadevanju? Ta naloga je, da se ne zadovoljite z minimumom, da niste le pasivni sprejemniki, ampak ste navdušeni nad duhovniškim življenjem ter živite sedanjost in s preroškim srcem zrete v prihodnost.«

Ta spodbuda je bila izhodišče za razmišljanje o dvorani zadnje večerje kot zgledu za semenišče, ki je v Burasiri že 75 let kraj dejavnega pričakovanja Svetega Duha.

Cum Petro et sub Petro: cerkvena skupnost

Prvi steber, o katerem je spregovoril kardinal Tagle, je bilo življenje v občestvu. Med razmišljanjem o Apostolskih delih je spomnil, kako so enajsteri po Jezusovem vnebohodu ostali združeni: »Učitelj, ki jih je zbral, ni več fizično viden, vendar so ostali povezani med seboj, preden so se razpršili na vse konce sveta, da bi oznanjali evangelij.« Ob tem je proprefekt z Jezusovimi besedami spomnil na Petrov primat: »Ti si Peter, Skala, in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala.« Tako je tudi vsako semenišče »podobno dvorani zadnje večerje, kjer se bogoslovci učijo živeti izkušnjo cerkvenega občestva, ki ji predseduje naslednik apostola Petra«.

Kardinal je spomnil na latinski izraz »Cum Petro et sub Petro« (s Petrom in pod Petrom) in poudaril, da to občestvo predpostavlja »priznanje odvisnosti od temeljne sile, iz katere učenci črpajo moč in navdih«.

Raznolikost v Cerkvi

Drugi steber je po besedah proprefekta povezan z mešanim značajem skupnosti v dvorani zadnje večerje, kjer je poleg apostolov navzoča tudi Marija. »Cerkev ni sestavljena samo iz apostolov, ampak vključuje tudi ženske, med njimi Marijo, ki si je vedno prizadevala v vsem slediti Božji volji. Ob tem je navedel tudi besede svetega Pavla, ki spominja: »Različni so milostni darovi, isti pa je Duh. In različna so služenja, isti pa je Gospod.« Tako po kardinalovih besedah »formacija kandidatov za duhovništvo ne vključuje samo nekaterih cerkvenih predstavnikov kot so škofje in duhovniki, ampak je vsak član Cerkve in vsaka skupina učencev vključena v to, kar se dogaja v dvorani zadnje večerje naših semenišč«. Od tu povabilo vernikom, naj tudi materialno podpirajo bogoslovna semenišča.

Molitev, orožje duhovništva

Zadnji steber, o katerem je razmišljal kardinal Tagle, pa je bila molitev kot »glavna dejavnost skupnosti v dvorani zadnje večerje«. Spomnil je na Jezusovo molitev v Janezovem evangeliju: »Oče, prišla je ura, proslavi svojega Sina, da bo Sin proslavil tebe«. Izpostavil je, da Jezusova slava »ni slava sveta, ampak slava popolnega in polnega razodetja Božje ljubezni do njega in njegovih bratov v človeštvu. To je slava pohujšanja križa. Molitev je bila orožje Jezusovega služenja do konca, do vrha Golgote in tudi po vstajenju je Jezus bolj kot kdaj koli prej naš zagovornik pri Očetu.«

Pod od trpljenja do slave

Kardinal Tagle se je zatem zaustavil ob življenju in zgledu svetega Petra Claverja, zavetnika semenišča, ob koncu pa se je navezal še na prebrano drugo berilo iz Petrovega pisma: »Sveti Peter nam pravi, da se moramo naučiti sodeležiti Kristusovo trpljenje, da bomo lahko v radosti ali veselju, ko se bo razodela njegova slava. Čudovitega vrta vstajenja ne moremo doseči, ne da bi šli skozi vrt Getsemani, ki je ozek in kraj preizkušnje, ki se izliva v boleč vrt Kalvarije. Bratje in sestre, že sama sestava mešane skupnosti v dvorani zadnje večerje nas uči, da smo moški in ženske, apostoli ali preprosti učenci, Jezusovi sorodniki po krvi, vsi vključeni v to pot od trpljenja do slave, od križa do vstajenja, v duhu molitve in izročenosti Bogu. Zlasti pastirji morajo biti zgledi vere, ljubezni in molitve med svojimi brati,« je sklenil homilijo kardinal Tagle.