Obletnica okrožnice Rerum Novarum in razvoj družbenega nauka Cerkve
Eugenio Bonanata – Vatikan
Od objave okrožnice Rerum Novarum je minilo že 135 let, pa vendar še vedno ostaja zelo pomemben dokument, ki nam lahko pomaga pristopiti k sedanjim družbenim, tehnološkim in ekonomskim spremembam ter o njih razmišljati v luči evangelija, solidarnosti, skupnega dobrega in celostnega človekovega razvoja. »Vsaka doba ima svoje novosti, vendar vprašanje o človekovem dostojanstvu ostaja vedno isto,« pravi p. Giacomo Costa, duhovni asistent Katoliške akcije in sodelavec generalnega tajništva sinode. »To je temeljno vprašanje, ki si ga pri svojem prizadevanju in razumevanju realnosti mora zastaviti vsak vernik in vsak kristjan.«
Dediščina, ki jo je prejel Leon XIV.
Papež Leon XIII. je uvedel ta pogled, ki temelji na veri, z namenom, da ne bi nikogar pustili zadaj in bi vsak imel priložnost prispevati k oblikovanju družbenih sprememb. »Leon XIII. je razumel, da Cerkev ne more od daleč opazovati vseh sprememb tistega časa: industrijske revolucije, pojava delavskega vprašanja, kopičenja bogastva v rokah peščice ljudi, postopnega razpadanja družbenih vezi«. Tako se je razvil družbeni nauk Cerkve. Tudi drugi vatikanski koncil je opozoril na potrebo po večji osredotočenosti na znamenja časa.
Papež Leon XIV. je po svoji izvolitvi med srečanjem s kardinali pojasnil, zakaj je izbral svoje papeško ime: da bi nadaljeval pot, ki jo je začrtal njegov predhodnik. »Danes Cerkev vsem ponuja svoje bogastvo družbenega nauka, da bi se tako odzvala na novo industrijsko revolucijo in razvoj umetne inteligence, ki prinašata nove izzive za zaščito človeškega dostojanstva, pravičnosti in dela,« je dejal p. Costa. Okrožnica Rerum Novarum močno poudarja dostojanstvo delavca kot osebe in ne kot zgolj blaga. A kako je danes, v svetu ekonomije, ki ga obvladujejo algoritmi, platforme in avtomatizacija, mogoče uresničiti to načelo, ko milijonom delovnih mest grozi izginotje? »Cerkev seveda ne pravi, kako naj to storimo in ne ponuja rešitev. Vendar pa opominja, da tehnika nikoli ni nevtralna in da vsaka inovacija prinaša določeno idejo o človeštvu, o družbi skupnega dobra.«
Prispevek družbenega nauka Cerkve
Kakšno človeštvo gradimo s temi orodji in spremembami? Kot je zatrdil p. Costa, cerkveni nauk pomaga pri zastavljanju takšnih vprašanj, saj ponuja oporne točke pri soočanju z velikimi temami v različnih obdobjih. »To pa zato, da bi se v ekonomska in tehnološka področja vključilo tudi etično vprašanje kot osrednji element, s ciljem spoštovati vse in tako skupaj graditi trajnostno človeštvo.«
Ta tema neizogibno vključuje tudi politično razsežnost, kot je papež Leon XIV. poudaril med nedavnim potovanjem po Afriki, zlasti pa v govoru, ki ga je 21. aprila imel v Ekvatorialni Gvineji na srečanju s predstavniki oblasti, diplomatskega zbora in civilne družbe. »Nepogrešljiva naloga civilnih oblasti in dobre politike je odstranjevanje ovir za celostni človeški razvoj, katerega temeljni načeli sta univerzalna namembnost dobrin in solidarnost.« V zvezi s tem »družbeni nauk ne ponuja vnaprej pripravljenega političnega programa in ne namerava nadomestiti politike, temveč poziva, naj se ne pozabi na konkretne ljudi, zlasti na tiste, ki so najbolj ranljivi. Gre za bistveno orodje, ki nenehno sprašuje, ali rast prinaša več dostojanstva, več pravičnosti, več miru in več možnosti za dobro življenje za vse«.
Leon XIV. se je v Ekvatorialni Gvineji skliceval na okrožnico Rerum novarum in izpostavil, da je izključenost danes nov obraz socialne nepravičnosti. Dodal je, da je poslanstvo Cerkve »prispevati k vzgoji vesti z oznanjanjem evangelija, ponujanjem moralnih meril in pristnih etičnih načel, ob spoštovanju svobode vsakega posameznika ter avtonomije narodov in njihovih vlad«. Cilj družbenega nauka »je vzgajati za soočanje s težavami, ki so vedno drugačne, ker je vsaka generacija nova, z novimi izzivi, novimi sanjami, novimi vprašanji«, je še dejal p. Costa.
