Konzistorij. Petkovo popoldne v znamenju miru: zanj smo odgovorni vsi

Vatican News

Kardinali so se skupaj s svetim očetom zbrali v ob 16. uri v dvorani Pavla VI. na srečanju, ki ga je moderiral filipinski kardinal Siongco David. Na začetku je spomnil na težke razmere v Venezueli in številne žrtve potresa, ki je v sredo prizadel to državo.

Kardinal Fernandez o »kulturi moči«

Po skupni molitvi je zbrane nagovoril kardinal Fernandez, ki je izhajajoč iz petega poglavja okrožnice Magnifica humanitas (št. 182-192) spregovoril o »kulturi moči«. Sledil je trenutek molitve in tišine, nato pa delo po skupinah, v katerih so kardinali razmišljali o dveh vprašanjih: »Na kakšen način napetosti, razdeljenosti in konflikti v svetu danes vplivajo na življenje naših Cerkva in naših ljudstev?« ter »Kateri načini izražanja, drže in prakse lahko pripomorejo h gradnji sprave, sobivanja in miru?

Odgovornost vseh za izgradnjo miru

Sveti oče, ki je bil navzoč na prvem delu srečanja, ni pa se udeležil dela po skupinah, se je vrnil na plenarno zasedanje, na katerem so bila predstavljena poročila. Iz vseh prispevkov je bilo razvidno globoko zavedanje o kritičnih izzivih današnjega časa, o razčlovečujoči sili kulture moči ter njeni univerzalnosti; o skušnjavi, da bi se prilagodili logikam mogočnih, normalizirali vojno in polarizacijo, ki vodita k znižanju praga tolerance do nasilja ter k nevarnemu poenostavljanju pri iskanju rešitev. Poleg tega so vse skupine izrazile globoko in nujno odgovornost za izgradnjo miru in civilizacije ljubezni. Mnogi kardinali so poudarili, da to terja verodostojno pričevanje, zlasti v Cerkvi; prav tako je potreben drugačen jezik, ki na vse gleda kot na osebe, ne kot na »druge«; jezik, ki vključuje poslušanje, odpuščanje, spravo, restorativno pravičnost; jezik, ki se more dotakniti src moških in žensk, tistih, ki so v sporu, ter jih odpreti za razumevanje ran, ki jih je povzročil sam spor; jezik, ki olajša iskanje enosti v Cerkvi. Različne skupine so dejale, da mora biti takšno pričevanje, da bi bilo verodostojno, enotno – to je lastno vsem kristjanom.

Dialog z drugimi verstvi in institucijami

V istem kontekstu je bila izpostavljena tudi nujnost dialoga z drugimi verstvi, zlasti z islamom, vključevanje mednarodnih institucij ter – v času, ko zaradi globalizacije brezbrižnosti ljudje postajajo neobčutljivi za trpljenje drugih – poklicanost vsake ženske in moškega, da prevzame odgovornost za gradnjo miru. S tega vidika so vse skupine kot bistveno navedle središčno vlogo vere v Kristusa, evangelija, ki spreminja svet, kadar ga ne sprejemamo zgolj kot teorijo, ter prvotno poslanstvo Cerkve. Nekateri so izpostavili delo Cerkve v Sveti deželi in v Vzhodni Evropi.

Preseči logiko »pravične vojne«

Kardinali so nadalje govorili o vlogi politične moči, ki bi morala biti »osvobojena toksične povezave z ekonomsko močjo«; o družini ter vzgoji in izobraževanju; o tem, kako težko je izstopiti iz logike takojšnjih odgovorov, namesto da bi uresničevali trajne projekte; prav tako so spregovorili o drznem delu evangelizacije, saj odločnost izhaja iz evangelija, življenja in vere. Različne skupine so navedle pomembno vlogo diplomacije Svetega sedeža in nuncijev pri izražanju glasu Cerkve. Številni kardinali so se strinjali, da je potrebno preseči logiko »pravične vojne« in raje govoriti o pravici do sorazmerne obrambe.

Podpora papeževim prizadevanjem za mir

V mnogih poročilih je bila izražena globoka hvaležnost svetemu očetu za okrožnico ter soglasna pripravljenost, da ga bodo podpirali in se mu pridružili pri pozivu za mir ter obsodbi vojne. V ta okvir sodi tudi premišljevanje o petrinski službi, ki zagotavlja neodvisnost Cerkve od politične oblasti, ter o potrebi po dejanjih, ki bi v tem času predstavljala simbole miru.

Osebni prispevki

Poročilu o delu po skupinah so sledili še nekateri osebni prispevki glede tematik, obravnavanih v popoldanskem delu srečanja. Kardinali so izpostavili, da krščansko pričevanje predstavlja pot za spremembo miselnosti in kulture. Ponovno so izrazili hvaležnost za prostor podelitve in občestva, ki ga nudi konzistorij, spregovorili pa so tudi o nujnosti sodelovanja z voditelji drugih verstev, da bi utrdili civilizacijo ljubezni.

Odmevi na okrožnico Magnifica humanitas

Sledili so tudi nekateri odmevi na okrožnico Magnifica humanitas. Eden izmed kardinalov je izpostavil, da so papeževe ostre besede glede tega, da je Cerkev prepozno obsodila suženjstvo, odprle srca milijonov ljudi za evangelij ter Cerkvi prinesle luč in upanje. Poleg tega Okrožnica predstavlja osebno povabilo, namenjeno vsem, zlasti pa kardinalskemu zboru, da bi prevzeli odgovornost za gradnjo miru ter odgovorili na pričakovanja moških in žensk. Prav tako je bila poudarjena potreba po simbolih, pri čemer je bilo omenjeno molitveno srečanje za mir, ki ga je Janez Pavel II. sklical v Assisiju leta 1986.

Popoldansko srečanje kardinalov se je sklenilo okoli 19.30 z molitvijo svetega očeta.