Papež kardinalom: Skupaj v službi Cerkve. Potrebujem vašo svobodo, odkritost in zvestobo.

Občestvo ni enkrat za vselej dosežen rezultat

Sveti oče je spomnil na prvi konzistorij januarja letos, ko je izrazil željo, da bi jim ta srečanja kardinalskega zbora pomagala »delati skupaj v službi Cerkve« in »nadaljevati pogovor, ki mi bo pomagal pri mojem služenju poslanstvu vse Cerkve«. Leon XIV. je dodal, da »to niso bile le uvodne besede«: »Še vedno mislim, da je to ena najpomembnejših odgovornosti, zaupanih kardinalskemu zboru. Tudi mi, tako kot vsa Cerkev, se učimo tako, da hodimo. Občestvo ni nikoli enkrat za vselej dosežen rezultat: ostaja vsakodnevno spreobrnjenje, ki se oblikuje v molitvi in​​skozi konkretne drže, odnose zaupanja in pripravljenost za vzajemno poslušanje.«

Poklicani biti graditelji Kristusovega občestva

Kot večkrat v zadnjih mesecih je papež ponovno izpostavil, da so »poklicani biti graditelji Kristusovega občestva, občestva, ki se oblikuje v sinodalni Cerkvi, v kateri vsi sodelujejo pri istem poslanstvu, vsak v skladu s svojo karizmo in svojo službo«. Skliceval se je na srečanje z rimsko kurijo decembra lani, ko je zatrdil, da »se bolj kot z besedami in dokumenti gradi s konkretnimi dejanji in držami, ki se morajo kazati v naši vsakdanjosti, tudi v delovnem okolju« (Govor rimski kuriji, 22. december 2025). »Nismo varuhi posebnih interesov, temveč “smo učenci in priče Božjega kraljestva, poklicani v Kristusu biti kvas vesoljnega bratstva” (ibid.),« je izpostavil sveti oče.

  (@Vatican Media)

Pogledati resničnost in prepoznati Kristusa, ki hodi po naših ulicah

In prav zato želi – kot je nadaljeval –, da bi njihovo delo bilo osredotočeno na štiri teme, ki so med seboj tesno povezane.

»Najprej smo povabljeni, da premišljujemo o svetu, v katerem je Cerkev poklicana oznanjati evangelij. Preden se vprašamo, kaj storiti, se moramo ustaviti pred resničnostjo, jo pogledati z očmi vere in se pustiti, da nam prek poslušanja bratov in sester spregovori.« Spomnil je na povedano med mašo v Madridu, da namreč »Jezus hodi po ulicah, prečka trge, obiskuje naše soseske, prebiva v krajih našega vsakdanjega življenja kot bližnji Bog, ki hodi s svojim ljudstvom, kot Gospod zgodovine« (Homilija med mašo v Madridu, 7. junij 2026). Ter dodal: »In tudi danes Gospod še naprej hodi pred nami v zgodovini, Cerkev pa je predvsem poklicana, da prepozna njegovo navzočnost.«

Kultura moči in civilizacija ljubezni – potrebno razločevanje

Naslednja tema, o kateri bodo razmišljali na konzistoriju v petek popoldan, je kultura moči in civilizacija ljubezni. Mnogi med kardinali prihajajo iz držav, ki so zaznamovane z vojno, nasiljem in družbeno ali versko polarizacijo. Vendar nikomur med njimi niso tuje številne oblike konfliktov, zatiranj in razkolov, ki danes pestijo naše družbe. »Zato razločevanje, h kateremu smo poklicani, zadeva vse in terja poslanstvo Cerkve v vsakem kontekstu,« je zatrdil in dodal, da okrožnica Magnifica Humanitas ponuja nekaj dragocenih vpogledov za razumevanje tega našega časa. »Še posebej me zanima slišati, kako te strani odmevajo v vaših Cerkvah, kakšna vprašanja sprožajo, kakšne perspektive odpirajo, katere korake predlagajo. Okrožnica namreč nadaljuje svojo pot, ko se jo sprejme, razlaga in uteleša v konkretnem življenju Cerkva.«

  (@Vatican Media)

Kakšen je prispevek Cerkve k skupnemu dobremu?

Tretji poudarek konzistorija – posvečena mu bo seja v soboto dopoldan – je namenjen vprašanju »prispevka, ki ga Cerkev lahko ponudi k izgradnji skupnega dobrega«, pri čemer bodo kardinali še bolj poglobili okrožnico Magnifica Humanitas. »Živimo v času, ko narašča skušnjava po fragmentaciji in zlahka prevladajo delni interesi. Družbeni nauk Cerkve nas spominja, da se skupno dobro ne rodi spontano, ampak zahteva skupno odgovornost. Za Cerkev ima to zelo natančno obliko: sinodalni slog, ki je v službi poslanstva Božjega kraljestva. To nas spominja okrožnica Magnifica Humanitas v št. 86, ko dodaja, da to zahteva pozornost do načina sprejemanja odločitev in izvajanja odgovornosti, v preglednosti, vrednotenju in soodgovornosti.«

Uresničiti sinodalnost

Četrta seja v soboto popoldan bo v ospredje postavila »pot uresničevanja sinode«. »Ta zadnja seja ne odpira nove teme, ampak bo zbrala in povezala tisto, kar bomo govorili na ostalih zasedanjih,« je pojasnil Leon XIV. »Soočeni z ranami sveta, gradnjo skupnega dobrega in poslanstvom Cerkve, sinodalnost kaže način, kako iti naprej: poslušati, razločevati in skupaj prevzeti odgovornosti za odločitve, ki nam jih zaupa Gospod. Sinodalnost ni skupek postopkov; kot sem že večkrat povedal, je sinodalnost drža, odprtost, pripravljenost razumeti. Včasih se jo je razlagalo kot zmanjševanje avtoritete. V resnici nam pomaga globlje razumeti pomen same avtoritete, ki obstaja zato, da varuje občestvo, spodbuja sodelovanje vseh in usmerja skupno pot Cerkve.«

  (@Vatican Media)

Kako našim Cerkvam pomagati oznanjati evangelij

Po papeževih besedah te štiri teme »najdejo svojo edinost v misijonarski perspektivi«, o čemer se je govorilo na zadnjem konzistoriju in na katero je opozoril v svojem pismu aprila letos.

»Tukaj nismo zato, da bi razmišljali o notranjem življenju Cerkve. Vse teme, ki jih bomo obravnavali – naš pogled na svet, mir, skupno dobro, sinodalnost – se zbližajo v enem samem vprašanju: kako lahko danes pomagamo našim Cerkvam oznanjati evangelij z večjo zvestobo, svobodo in verodostojnostjo? Misijon ni le ena od številnih nalog Cerkve. Je razlog za njen obstoj in prav zato postane tudi merilo, ki usmerja naše razločevanje. Ko se naučimo poslušati drug drugega, deliti odgovornosti, prepoznati delovanje Duha v različnih Cerkvah, ne izboljšujemo le svojega načina dela: postajamo Cerkev, ki je bolj sposobna srečati moške in ženske našega časa in jim pričevati o veselju evangelija.«

  (@Vatican Media)

Potrebujem vašo močno, izrecno in javno podporo

Papež Leon XIV. se je neposredno obrnil na kardinale ter dejal, da pri tem potrebuje njihovo pomoč: »Zato bi vas rad prosil za posebno pomoč. Službe, ki mi jo je zaupal Gospod, ne morem opravljati sam. Potrebuje namreč vaše izkušnje, vašo pastoralno modrost, vaše poznavanje Cerkva in ljudi, ki so vam zaupani. Računam na vas, da mi boste pomagali razločevati, kaj Duh danes govori Cerkvi. Potrebujem vašo podporo: močno, izrecno in javno. Pomembno je, da čutim vašo podporo kot bratov.«

»Prosim vas, da me spremljate ne le v teh delovnih dneh, ampak tudi v vsakdanjem služenju občestvu vesoljne Cerkve. Pomagajte mi prisluhniti temu, kar se pojavlja v Cerkvah, prepoznati znamenja upanja, ki pogosto rastejo v tišini, a tudi ne spregledati naporov, nerazumevanj in odpora, ki lahko upočasnijo našo pot. Potrebujem vašo svobodo, vašo odkritost in vašo zvestobo. Iskren nasvet je vedno dejanje občestva.«

»Prav tako vas prosim, da v svoji Cerkvi in ​​službi podprete ta slog cerkvenega razločevanja. Vem, da zahteva potrpežljivost in včasih sproža vprašanja. Pa vendar sem prepričan, da nas Gospod uči, kako na bolj evangeljski način skupaj živeti odgovornost, ki nam jo je zaupal. Tudi od tega sta odvisna verodostojnost našega pričevanja in rodovitnost našega poslanstva.«

Sveti oče je zbrane kardinale spodbudil, naj »prepričljivo živijo delo po skupinah«: »Vem, da za mnoge med nami to ni običajen način izvedbe konzistorija. Pa vendar je tudi to del poti, po kateri nas vodi Gospod. Seveda bo tudi prostor za osebne govore in kot vedno mi bo vsak lahko svobodno izrazil svoja opažanja ali razmišljanja. Vendar vas prosim, da se v to cerkveno vajo podate z zaupanjem. Tudi mi se učimo sinodalnosti tako, da jo prakticiramo; učimo se rasti v skupnem občestvu. Vnaprej se vam zahvaljujem za vašo razpoložljivost, za vašo notranjo svobodo in za vašo ljubezen do Cerkve. Ta dva dneva izročimo Svetemu Duhu, naj nas naredi poslušne svojemu glasu in nam podeli milost, da bomo skupaj iskali tisto, kar najbolje služi evangeliju in dobremu Božjega ljudstva.«

  (@Vatican Media)