Kardinal Czerny: Skrb za morje ne more biti ločena od skrbi za človeka

Vatican News

V njem kardinal Michael Czerny, prefekt omenjenega Dikasterija, opozarja, da je potrebno življenje na morju zaščititi ter braniti dostojanstvo in varnost tistih, ki delajo na njem. Prav tako poudari, da ti delavci postanejo mostovi med ljudstvi, kulturami, verstvi in ekonomijami. Po njegovih besedah »skrb za morje nikoli ne more biti ločena od skrbi za človeka«, poleg tega pa oceani »niso zgolj trgovske poti ali viri gospodarskega bogastva, temveč del Božjega stvarstva«.

Kriza v Hormuški ožini in vloga morja

Kardinal Czerny v svojem sporočilu opozarja, da se za »globalno trgovino, ribiško industrijo, pristanišči, notranjimi plovnimi potmi in pomorskimi mrežami« skriva veliko število »pomorščakov, ribičev, pristaniških delavcev in pomorskih skupnosti, katerih delo podpira narode, združuje ljudstva, zagotavlja sredstva za preživetje in preskrbi družine na vseh celinah«. Kriza v Hormuški ožini je po njegovih besedah »svet spomnila, kako globoko je človeštvo odvisno od morja in tistih, ki na njem delajo«. Ob nedelji morja »Cerkev spominja na te moške in ženske ne le zaradi dela, ki ga opravljajo, ali blaga, ki ga prevažajo, ampak kot na osebe, ustvarjene po Božji podobi in podobnosti ter obdarjene z nedotakljivim dostojanstvom«.

Osamljenost pomorskih delavcev

Prefekt Dikasterija za celostni človeški razvoj nadalje razloži, da se danes mnogi od teh delavcev »še vedno soočajo z negotovostjo in vedno večjimi težavami« ter da je morje »vse bolj zaznamovano z napetostmi, vojnami in strahom«. Spomnil je, da so številne člane posadk v zadnjem času prizadeli oboroženi spopadi. Zaradi njih so morali ostati na krovu, poleg tega pa so se soočali tudi s pomanjkanjem hrane in celo strahom za lastno življenje, kar je še povečalo njihov občutek osamljenosti in socialne izolacije. Ob tem sporočilo opozarja, da tudi v času »razširjene digitalne komunikacije« mnogi pomorščaki živijo v vedno globlji osamljenosti. Razlog za to so »manjše posadke, krajša obdobja počitka na kopnem, izčrpavajoči urniki in nenehen pritisk sodobnega pomorskega življenja, ki pogosto puščajo malo prostora za počitek, bratstvo ali pristna medčloveška srečanja«. V takšnih razmerah ne zadoščajo učinkoviti sistemi ali oddaljene besede, ampak osebe potrebujejo navzočnost; vedeti morajo, da obstaja nekdo, ki se jih spominja, jih sprejema in posluša; vedeti morajo, da so ljubljene.

Pomorščaki pričevalci bratstva in solidarnosti

V nadaljevanju sporočila prefekt spomni na besede papeža Leona XIV. v okrožnici Magnifica Humanitas, kjer pravi, da tehnološki in ekonomski sistemi nikoli ne smejo človeka zreducirati na »podatek, del mehanizma ali blago«, temveč morajo vedno varovati »dostojanstvo, svobodo in človečnost vsakega posameznika«. Ladja torej nikoli ne sme »postati kraj tihe osamljenosti ali brezbrižnosti«, ampak ravno nasprotno: »Pomorsko življenje je lahko živo pričevanje o tem, da so ljudje različnih narodov, kultur in veroizpovedi še sposobni bratstva, solidarnosti, medsebojnega spoštovanja in mirne soodvisnosti«. Kardinal pojasni, da, »oceani ljudi ne ločujejo, ampak jih združujejo«, delavci na morju oziroma na vodi pa postanejo »mostovi med narodi, kulturami, verstvi in ekonomijami«.

Lepota morij in okoljska tveganja

Drugo razmišljanje v dokumentu Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju se nanaša na dejstvo, da oceani »niso zgolj trgovske poti ali viri ekonomskega bogastva, temveč so del Božjega stvarstva, ki je zaupano odgovornosti in skrbi človeka«. »Hranijo prebivalstvo« in nas spominjajo na »lepoto in krhkost našega skupnega doma«. Vendar pa po prefektovih besedah danes morja »vedno bolj trpijo zaradi onesnaževanja, izkoriščanja, okoljskega propadanja in posledic neodgovornega človeškega delovanja«. In ko trpijo oceani, z njimi trpijo zlasti »ribiči, obalne skupnosti in vsi tisti, katerih življenje je neposredno odvisno od zdravja morskih ekosistemov«. Kot nas spominja sveti oče v okrožnici Magnifica Humanitas, se resnični napredek »nikoli ne more meriti izključno v smislu učinkovitosti, tehnološkega napredka ali dobička, ampak ga morajo vedno voditi človeško dostojanstvo, skupno dobro in odgovornost do prihodnjih generacij«.

Skrb za morje ni nikoli ločena od skrbi za človeka

Glede na to, da pomorščaki in ribiči pri svojem delu prenašajo osamljenost, napor, nevarnost in ločenost od družin, »skrb za morje nikoli ne more biti ločena od skrbi za človeka«. Zaščita morskega življenja in »varovanje dostojanstva ter varnosti teh delavcev« nista nasprotujoči si prioriteti, temveč »vidika istega moralnega zavzemanja v korist skupnega dobrega in blaginje tako ljudi kot morskega okolja, ki nam je skupno«. Jezus je ostal z učenci, ko je nevihta ogrožala njihov čoln, in danes še naprej »ostaja blizu tistim, ki plujejo po morjih«, piše v sporočilu. Cerkev pa »je poklicana, da to bližino naredi vidno prek svoje navzočnosti in služenja«.

Delo kaplanov in Apostolata morja

Prek kaplanov in celotne tradicije Apostolata morja (danes Stella Maris) želi Cerkev »vsakega pomorščaka, ribiča in delavca na morju spomniti, da niso nikoli pozabljeni in da niso nikoli sami«. To velja za ljudi vseh narodnosti in veroizpovedi. Cerkev je hvaležna, da »lahko zagotavlja molitev, dušno oskrbo in zakramente katoliškim pomorščakom, ki predstavljajo pomemben del posadk in častnikov, ki prihajajo v pristanišča daleč od svojih domov«.

Ob koncu sporočila kardinal izrazi svojo hvaležnost pomorskim delavcem in pastoralnim delavcem za njihovo delo in služenje, ter jih izroči materinskemu varstvu Marije, Morske Zvezde, in povabi k molitvi »za varnost, dostojanstvo, mir in upanje vseh, ki potujejo in delajo na morju«.