Nacionalni liturgični teden. Parolin: Bogoslužje hrani vero in vzgaja za občestvo

»Da bi liturgija lahko bila ustvarjalen prostor za krščansko uvajanje, so za pastoralne voditelje bistvene tri temeljne drže: sprejemanje, mistagogija in življenjsko pričevanje. Le tako lahko vera, ki se rojena z oltarja, doseže poti človeštva in obrodi sadove dobrote, sprave in miru,« je zapisal državni tajnik kardinal Pietro Parolin v sporočilu udeležencem liturgičnega tedna v Catanii. Prav tako jim je posredoval pozdrave papeža Leona XIV., zagotovil njegovo izročitev Marijini priprošnji in podelitev njegovega apostolskega blagoslova.

Božje ljudstvo seznaniti s pomenom bogoslužja

Kardinal Parolin je spomnil na papeževe kateheze med splošnimi avdiencami, ki so namenjene pomembnim koncilskim dokumentom, v zadnjih tednih pa posvečene konstituciji o svetem bogoslužju Sacrosanctum Concilium. »Obredi krščanske liturgije niso zunanja preobleka zakramentalne skrivnosti, skupek samovoljnih svečanosti, temveč cerkveno posredovanje, po katerem nas doseže božji dar« (Splošna avdienca, 3. junij 2026). Vsebujejo tudi »povabilo, k ponovnemu odkrivanju liturgičnih gest in simbolike v njihovem najglobljem pomenu aktivnega sodelovanja«. »V tem pogledu je pomembno vzgajati Božje ljudstvo – zlasti tiste, ki se podajajo na pot vere – o pristopih, slogih obhajanja in načinih sodelovanja, ki spodbujajo odprtost srca za sedanje in resnično delovanje Boga v nas, v zavesti, da smo vsi živi člani ene Cerkve,« je izpostavil kardinal.

Bogoslužje vzgaja za občestvo

Poleg bolj rodovitnega sodelovanja pri bogoslužju je pomembna tudi »pristnejša izkušnja občestvene razsežnosti naše cerkvene pripadnosti«. »Liturgija, ki jo obhaja Cerkev in se jo obhaja v Cerkvi kot dejanje enega samega Telesa, vzgaja za občestvo,« pri čemer je Parolin izpostavil dva poudarka. »Prvi je pomembnost spoštovanja in zvestobe obredom. Treba je učiti, da se goji in ceni trezno slovesnost liturgičnih dejanj, ter pomagati ljudem, da razumejo in doživijo njihov pomen v največji možni meri v vsem njihovem bogastvu. Drugi poudarek pa se nanaša na bistveno vez, ki združuje liturgijo in bratsko ljubezen.«

Liturgija kot vir bogate cerkvene dediščine

Ob koncu je kardinal Parolin še izpostavil »vlogo Besede in nauka v liturgiji«. »Liturgija je privilegiran kraj za poslušanje Božje besede, ki nam je posredovana z oznanjevanjem svetih besedil in njihovo razlago.« Tudi v tem pogledu je drugi vatikanski koncil veliko prispeval k obogatitvi količine in raznolikosti besedil in nam ponuja dediščino, ki jo moramo ceniti. »Bistveno je, da s to dediščino seznanimo tiste, ki se podajajo na pot krščanskega uvajanja, jih učimo, naj se k njej pogosto zatekajo z gorečim in pozornim srcem, ter jim zagotovimo ustrezna orodja.«