Leon XIV. skupaj z ubogimi na nedeljskem kosilu: pomeni živeti občestvo
Po papeževih besedah je lomljenje kruha za nas zelo pomembno: »Skupaj lomiti kruh. Dejanje, po katerem prepoznamo Jezusa Kristusa med svojimi. To je sveta maša, a prav to pomeni biti skupaj ob mizi, deliti darove, ki nam jih je dal Gospod.«
Zahvalil se je škofijski Karitas Albano za sprejem in priložnost za skupno kosilo na tako lepem kraju, kot je Borgo Laudato si’, ki »nas spominja na lepoto narave, stvarstva«, a prav tako na to, da »je najlepše ustvarjeno bitje tisto, ki je ustvarjeno po Božji podobnosti in podobi, kar smo vsi mi«.
»Vsak med nami v tem smislu predstavlja podobo Boga. Kako pomembno je, da se vedno spominjamo, da prav to prisotnost Boga najdemo v vsakem človeku. Torej biti tukaj zbrani v tem popoldnevu, pri tem kosilu, pomeni skupaj živeti v Bogu, v občestvu, v bratstvu.« Sveti oče se je vsem še enkrat zahvalil ter povabil k skupni prošnji za Gospodov blagoslov jedi.
Kard. Baggio: Ni pristne ekologije brez socialne pravičnosti
Svetega očeta in vse zbrane je nagovoril tudi kardinal Fabio Baggio, ki je generalni direktor Borga Laudari Si’. Dejal je, da papeževo kosilo z revnimi »spominja na zadnjo večerjo, ko je Jezus lomil kruh in umil noge svojim učencem ter rekel: “Tudi vi delajte tako, kot sem delal jaz.” Evharistija, ki se obhaja na oltarju, se tako nadaljuje v konkretnem služenju, ki postane srečanje s Kristusovim obrazom v najmanjših, pozabljenih in izključenih. To kosilo nas spominja, da ljubezen do evharistije nikoli ne ostane zaprta vase; vedno nas spodbuja proti obrobju, tja, kjer so revščina, osamljenost, potreba po dostojanstvu; prav tam zares srečamo Jezusa Kristusa, našega Gospoda.«
Kardinal je izpostavil, da ni pristne ekologije brez socialne pravičnosti, kar je tudi pomemben poduk okrožnice Laudato si’ in družbenega nauka Cerkve. »Krščanska karitativnost dopolnjuje in presega pravičnost, tako da jo preoblikuje v konkretno ljubezen,« je dejal.
Povedal je še, da danes vidimo uresničevanje preroških sanj papeža Frančiška: »Borgo Laudato si’ ni samo neki kraj, ampak je slog evangeljskega življenja, ki v celoti odpre svoja vrata vsem tistim, ki to potrebujejo: revnim, vsem izključenim. Pred govore, pred otvoritve, pride bratska podelitev, kajti evangeljska gostoljubnost se začne pri revnih.«
