Parolin duhovnikom in posvečenim v Kuvajtu: Cerkev vas potrebuje
Duhovniki ljubezni, ne popolnosti
Kardinal Parolin je posredoval pozdrave papeža Leon XIV. ter zatrdil, da sveti oče z veliko pozornostjo spremlja misijonarske dejavnosti Cerkve, ki se nahaja na območju apostolskega vikariata Severne Arabije. »Papež se vam zahvaljuje za vaše služenje in žrtvovanje za Cerkev. Spremlja vas pri vašem poslanstvu, vas opogumlja, da ne bi obupali, in spodbuja, naj vedno delate za edinost in mir na svetu in v Cerkvi,« je dejal kardinal.
Spomnil je na jubilej duhovnikov, ki je potekal v svetem letu in med katerim je papež pozval duhovnike, naj »so Kristusovi prijatelji in ne samotni uradniki«, ter jim zagotovil, da »Gospod ne išče popolnih duhovnikov, ampak ponižna srca«. Torej »duhovnike, ki razumejo, da je primarna značilnost duhovništva veselje, ker jih je Jezus ljubil prvi in pred vsemi drugimi«. »On sam vas kliče, da delite z drugimi to popolno ljubezen, katere priče ste bili skozi vse svoje življenje,« je dejal kardinal. »Zato nas, dragi duhovniki, sveti oče vabi, da smo duhovniki ljubezni, ne popolnosti; radostni duhovniki, saj vemo, da smo izbrani in ljubljeni s strani Gospoda.«
Prositi, iskati in trkati
Med jubilejem posvečenega življenja, ki je potekal oktobra lani, je sveti oče podobno pozval posvečene osebe, naj presežejo verski individualizem ter kot program duhovnega življenja uresničujejo tri glagole iz Lukovega evangelija (Lk 11,9), ki se nanašajo na zaobljube uboštva, pokorščine in čistosti, to so prosi, išči in trkaj.
»Prositi« (nanaša se na zaobljubo uboštva) pomeni spoznati, da posvečeno življenje ni samozadostno in svojo poklicanost odpreti za Boga, pri tem pa se zavedati, da vse prihaja od Njega. »Iskanje« (povezano je z zaobljubo pokorščine) pomeni, da si posvečena oseba želi v vsakem delovanju videti Božji načrt in ne svojega. »Trkanje« (povezano je z zaobljubo čistosti) pa pomeni, da posvečena oseba prosi Boga, naj postane »njeno vse«, kajti resnična čistost se živi, ko posvečena oseba sprejme Boga v Njegovi celovitosti in ne le na podlagi odpovedi zakonskemu življenju.
Biti kisik Božje ljubezni
Poleg tega je papež ob različnih priložnostih pozval tako duhovnike kot posvečene osebe (zlasti tiste, ki se nahajajo v misijonarskih razmerah), »naj se ne pustijo premagati obupanosti, ampak se naj podajo na obrobja kot priče upanja, postanejo “kisik Božje ljubezni” in ponovno odkrijejo prvotno iskro, ki jih je spodbudila k izbiri posvečenega življenja«.
Preroki miru in enosti
Kardinal Parolin je zatrdil, da jih sveti oče prosi, naj so »preroki miru in enosti«, zlasti na območju Arabskega polotoka, kjer družba pripada različnim veroizpovedim in kulturam, kjer so krščanske skupnosti sestavljene iz različnih obredov in jezikov in »kjer ste vi sami zgled cerkvene univerzalnosti, ko predstavljate različne karizme, ustanove in obrede. Vaše poslanstvo je, da naredite vidno resnično bratstvo in enost v Kristusu.«
Spremljajo vas veliki svetniki
»Vedite, da v tem poslanstvu niste sami,« jim je dejal. »V deželah Arabskega zaliva vas spremlja pričevanje velikih svetnikov, ki so dali svoje življenje za poslanstvo in širjenje miru in edinosti, tako kot to počnete tudi vi.« Naštel je štiri.
Sveti Frančišek Asiški je med srečanjem s sultanom utelesil obljubo »Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi« (Mt 5,9). Sveti Karel de Foucauld se je s ponižnostjo in pristnim prijateljstvom vključil v življenje svojih sosedov muslimanov, da bi bil odsev skrivnosti Besede, ki »je postala meso in se naselila med nami« (Jn 1,14). Sveta Jožefina Bakita s svojim pričevanjem o odpuščanju potrjuje besede svetega Ambroža: »Kjer je usmiljenje, tam je Gospodov Duh.« Sveti Danijel Comboni pa svojim delom in vlaganjem v človekovo dostojanstvo odraža Jezusove besede: »Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen« (Jn 13,35).
Cerkev vas potrebuje
Kardinal Parolin je zbrane duhovnike in posvečene osebe, ki živijo in delujejo na območju apostolskega vikaritata, spodbudil z besedami papeža Leon XIV.: »Cerkev vas potrebuje. Na poseben način vas potrebuje v tej deželi Arabskega polotoka. Vedite, da je bogastvo vašega duhovništva in posvečenega življenja ter prav tako različnost vaših karizem in obredov svetla pot Gospodovega velikega načrta miru.«
