Išči

Papež Leon XIV. je z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra vodil opoldansko molitev Angel Gospodov. Papež Leon XIV. je z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra vodil opoldansko molitev Angel Gospodov.  (@Vatican Media)

Papež: Blagri so luči, ki jih Gospod prižiga v somraku zgodovine in razodeva načrt odrešenja

»Dragi bratje in sestre, lepo nedeljo vam želim! Med današnjim bogoslužjem je bil oznanjen čudovit odlomek dobre novice, ki jo Jezus oznanja vsemu človeštvu: evangelij o blagrih (Mt 5,1-12)«. S temi besedami je papež Leon XIV. začel nagovor z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 4. nedeljo med letom.

Leon XIV.

To so namreč luči, ki jih Gospod prižiga v somraku zgodovine in razodeva načrt odrešenja, ki ga Oče uresničuje po Sinu v moči Svetega Duha.

Na gori Kristus učencem izroči novo postavo, zapisano v srcih, ne na kamnu: to je postava, ki prenavlja naše življenje in ga dela dobrega, tudi ko se svetu zdijo neuspešna in bedna. Samo Bog lahko zares blagruje uboge in žalostne (prim. vv. 3-4), ker je On najvišje dobro, ki se vsem daje z neskončno ljubeznijo. Samo Bog lahko nasiti tiste, ki iščejo mir in pravičnost, ker je On pravičen sodnik sveta, avtor večnega miru. Samo v Bogu lahko krotki, usmiljeni in čisti v srcu najdejo veselje (vv. 5.7-8), ker je On izpolnitev njihovih pričakovanj. V preganjanju je Bog vir odrešitve; v laži je sidro resnice. Zato Jezus razglaša: »Veselite in radujte se!« (v. 12).

Ti blagri ostajajo paradoks samo za tistega, ki misli, da je Bog drugačen od tega, kakor ga razodeva Kristus. Kdor pričakuje, da bodo mogočneži vedno gospodarji na zemlji, je presenečen nad Gospodovimi besedami. Kdor se navadi misliti, da sreča pripada bogatim, bi lahko verjel, da je Jezus sanjač. Vendar je utvara ravno v pomanjkanju vere v Kristusa. On je ubogi, ki deli z vsemi svoje življenje, krotki, ki vztraja v bolečini, delavec za mir, preganjan do smrti na križu.

Tako Jezus osvetljuje pomen zgodovine: ne tiste, ki jo pišejo zmagovalci, ampak tiste, ki jo vrši Bog z reševanjem zatiranih. Sin gleda na svet z realizmom Očetove ljubezni; na drugi strani so, kot je dejal papež Frančišek, »strokovnjaki utvare. Ne smemo jim slediti, ker nam niso sposobni dati upanja« (Angel Gospodov, 17. februar 2019). Bog pa daje to upanje predvsem tistim, ki jih svet zavrže kot brezupne.

Dragi bratje in sestre, blagri torej za nas postanejo preizkus sreče in nas vodijo k vprašanju, ali jo imamo za dosežek, ki ga je treba kupiti, ali za dar, ki ga je treba podeliti; če jo dajemo v predmete, ki jih zaužijemo ali v odnose, ki nas spremljajo. Dejansko se »zaradi Kristusa« (v. 11) in po njegovi zaslugi grenkoba preizkušenj spremeni v veselje odrešenih. Jezus ne govori o neki oddaljeni tolažbi, ampak o stalni milosti, ki nas vedno podpira, posebno pa v uri žalosti.

Blagri dvigajo ponižne in razpršijo ošabne v mišljenju svojega srca (prim. Lk 1,51-52). Zato prosimo za priprošnjo Devico Marijo, Gospodovo deklo, ki jo blagrujejo vsi rodovi.

nedelja, 1. februar 2026, 12:40

Angel Gospodov je molitev, ki jo v spomin na večno skrivnost učlovečenja molimo trikrat na dan: ob sedmih zjutraj, ob poldne in ob večernem zvonjenju, ko se začne mračiti. Ime Angel Gospodov izhaja iz prvih dveh besed molitve Angel Gospodov je oznanil Mariji. To molitev moli papež z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra opoldne vsako nedeljo in praznik. Sveti oče ima pred molitvijo Angel Gospodov kratek nagovor na podlagi dnevnih beril. Molitvi in blagoslovu sledi pozdrav romarjev. Od velike noči do binkošti je namesto molitve Angel Gospodov molitev Raduj se Kraljica nebeška, s katero se spominjamo vstajenja Jezusa Kristusa. Na koncu obeh molitev se trikrat zmoli Slava Očetu.

Zadnje opoldanske molitve

Preberite vse >